Detektivska dejavnost se v Republiki Sloveniji opravlja pod okriljem Detektivske zbornice. Dejavnost je razmeroma novo področje, ki ga laična javnost ne pozna dobro in ga tako velikokrat zamenjuje z delom policistov in kriminalistov. Prvi Zakon o detektivski dejavnosti je bil sprejet maja 1994 in je bil do danes že večkrat spremenjen in dopolnjen (Kramberger, 2011).
Zdaj veljaven Zakon o detektivski dejavnosti (ZDD-1) (2011) opredeli detektivsko dejavnost kot zbiranje, obdelava, posredovanje podatkov in informacij ter svetovanje na področju preprečevanja kaznivih ravnanj, ki ga za naročnikove potrebe opravlja po tem zakonu detektiv, ki ima izdano licenco in izpolnjuje pogoje v skladu s tem zakonom (ZDD-1, 2011).
Detektiv
Detektiv lahko opravlja detektivsko dejavnost kot samostojen poklic ali pa opravlja dejavnost na podlagi delovnega razmerja za fizično oziroma pravno osebo, ki ima registrirano detektivsko dejavnost in zavarovano odgovornost za škodo v skladu z zakonom. Detektiv ne more postati vsakdo, saj mora prosilec za pridobitev licence izpolnjevati določene pogoje. Oseba mora biti državljan Republike Slovenije ali države članice Evropske unije, Evropskega gospodarskega prostora ali Švedske konfederacije. Potrebna je pridobljena izobrazba najmanj na visokošolskem strokovnem programu prve stopnje ali priznana enakovredna izobrazba v tujini. Prosilec mora imeti opravljen izpit za detektiva in ne sme imeti nobenih varnostnih zadržkov. Pomemben pogoj je tudi, da prosilec v zadnjih dveh letih pred vložitvijo vloge ni opravljal nalog policista, pooblaščene uradne osebe v Slovensko obveščevalno-varnostni agenciji ali Obveščevalno varnostni službi ministrstva, pristojnega za obrambo (Ministrstvo za notranje zadeve, n.d.).
Detektivska zbornica izda detektivu izkaznico s sliko. »Ko se detektiv sklicuje na izvajanje ukrepov detektiva, ki jih ima po Zakonu o detektivski dejavnosti, mora na zahtevo osebe, na katero se ukrepi nanašajo, policista ali inšpektorja, pokazati detektivsko izkaznico« (Kako prepoznati detektiva?, n. d.).
Pooblastila detektivov
Detektivi pri svojem delu opravljajo dejavnosti samo na podlagi pisnega pooblastila, iz katerega je razvidno področje zbiranja informacij iz tega zakona, namen zbiranja informacij ter obseg pooblastila. Stranka lahko na detektiva prenese samo tiste pravice, ki jih ima tudi sama. Detektivi za svoje stranke, v skladu z zakonom, pridobivajo informacije neposredno od oseb, na katero se podatki nanašajo, ali pa od drugih oseb, ki so pripravljene posredovati podatke prostovoljno ter iz javno dostopnih virov (ZDD-1, 2011).
Pri svojem delu lahko detektiv pridobiva podatke tudi iz evidenc registriranih vozil (registrsko označbo, podatke o lastnikih in podatke o vozilu), registra stalnega prebivalstva in centralnega registra prebivalstva (podatke o osebnem imenu, datumu rojstva, enotni matični številki občana, državljanstvu, času in kraju stalnega in začasnega prebivališča), evidence zavarovancev (podatke o zaposlitvi, delodajalcu, delovnem mestu in prejšnjih zaposlitvah) in slovenskega ladijskega registra in registra zrakoplovov (podatke o plovilih in lastnikih). Vpogled v sodne in upravne spise je detektivu dovoljen takrat, ko ima po zakonu, ki ureja to področje, to pravico tudi stranka, ki ga je pooblastila (ZDD-1, 2011).
Detektiv lahko informacije pridobiva tudi z neposrednim osebnim zaznavanjem na javnih krajih ali pa iz javno dostopnih odprtih in zaprtih prostorov, javnih krajev ter krajev in prostorov, ki so vidni z javno dostopnega kraja in prostora. Pri tem ne sme posegati v zasebni zaprti prostor in zasebni prostor, ki ga je posameznik s postavitvijo kakršnekoli ograje, prepreke ali razvidne oznake oziroma opozorila ločil od javnega in na ta način navzven nakazal, da gre za zasebni prostor. Med izvajanjem osebne zaznave lahko detektiv uporablja tehnična sredstva kot so naprave za slikanje in snemanje, vendar le v primeru, ko je to nujno potrebno za zavarovanje dokazov. Naprave za zvočno snemanje lahko uporablja le na podlagi jasno izkazane pisne ali zabeležene ustno izražene privolitve osebe, glede katere se bo naprava za zvočno snemanje uporabila (ZDD-1, 2011).
Detektiv je v zadevah, ki jih opravlja, oziroma so mu bile zaupane, zavezan k varovanju poslovne skrivnosti, varovanju tajnih in osebnih podatkov v skladu s predpisi, ki urejajo varovanje teh podatkov. Vse skrivnosti in podatke, ki jih je pridobil pri opravljanju detektivske dejavnosti, mora varovati tudi po prenehanju opravljanja dejavnosti. Podatke in informacije lahko obdeluje in uporablja samo za namen, za katerega jih je pridobil. Pri tem jih ne sme posredovati tretjim osebam. Detektiv je podatke in informacije dolžan varovati tudi po opravljeni storitvi za stranko. Detektiv je dolžan po izpolnitvi pogodbe stranki izročiti vse, v okviru pogodbe, zbrane podatke. Kadar pri svojem delu odkrije podatke o storitvi kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, je detektiv dolžan podati ovadbo pristojnemu organu (ZDD-1, 2011).
Detektiv ne sme opravljati upravičenj, za katere so z zakonom določeni oziroma pooblaščeni policija, sodišča in drugi pravosodni organi. Pri svojem delu, prav tako, ne sme uporabljati prikritih preiskovalnih ukrepov, ki jih uporablja policija, Slovenska obveščevalno-varnostna agencija in Obveščevalno varnostna služba ministrstva, pristojnega za obrambo. Detektiv ne sme opravljati detektivske dejavnosti za domače in tuje varnostne ali obveščevalne službe in za politične stranke ter ustanove, katerih ustanovitelji so politične stranke (ZDD-1, 2011).
Delovna področja
Detektiv opravlja svoje delo na več, z zakonom določenih področjih. Pri svojem delu pridobiva informacije o osebah, ki so pogrešane ali skrite in o povzročiteljih premoženjskih in nepremoženjskih škod. Detektiv zbira informacije o piscih in odpošiljateljih anonimnih pisanj, predmetih, ki so pogrešani in izgubljeni ter dolžnikih in njihovem premoženju. Eno od področij dela detektiva je tudi pridobivanje informacij o dokaznem gradivu in dejstvih, potrebnih za zavarovanje ali dokazovanje pravic in upravičenj stranke pred sodišči, drugimi pravosodnimi organi in drugimi organi oziroma organizacijami, ki v postopkih odločajo o teh pravicah. Detektiv pridobiva podatke o spoštovanju konkurenčne prepovedi in konkurenčne klavzule ter o uspešnosti in poslovnosti poslovnih subjektov. Detektiv opravlja delo tudi na področju kaznivih dejanj, ki se preganjajo na zasebno tožbo ter zbira informacije o storilcih. Pogosto je njihova naloga pridobivanje informacij o zlorabah pravice do zadržanosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe, zlorabah uveljavljanja pravice do povračila stroškov prevoza na delo in z dela, dela pod vplivom alkohola ali prepovedanih drog ter o drugih disciplinskih kršitvah in kršilcih (ZDD-1, 2011).
Poleg pridobivanja informacij je naloga detektivov še vročanje pisemskih in drugih pošiljk naslovnikom. Detektiv lahko tudi svetuje fizičnim in pravnim osebam na področju preprečevanja kaznivih ravnanj ter načrtuje in izvaja zaščito poslovnih skrivnosti, informacijskih sistemov, ekonomskih in osebnih podatkov in informacij. Poleg vseh naštetih nalog lahko detektiv opravlja še upravičenja, ki so mu podeljena z drugimi zakoni (ZDD-1, 2011).
Viri
- Kako prepoznati detektiva? (n. d.). detektivska-zbornica-rs.si. Pridobljeno na http://www.detektivska-zbornica-rs.si/detektivska-dejavnost/identifikacija
- Kramberger, T. (2011). Poznavanje detektivske dejavnosti v Republiki Sloveniji (Diplomsko delo). Maribor: Fakulteta za varnostne vede.
- Ministrstvo za notranje zadeve. (n. d.). mnz.gov.si. Pridobljeno na http://www.mnz.gov.si/si/mnz_za_vas/zasebno_varovanje_detektivi/detektivska_dejavnost/
- Zakon o detektivski dejavnosti. (2011). Uradni list RS, (17/11).
Avtorica: Petra Žiberna E: info@varensvet.si
