Katere so ključne naloge svetovalca za nacionalno varnost v kabinetu predsednika Vlade?
Naloge svetovalca za nacionalno varnost izhajajo iz funkcije državnega sekretarja v Kabinetu predsednika vlade, pristojnega za nacionalno varnost. Zakon o Vladi Republike Slovenije konkretnih nalog te funkcije ne našteva taksativno, temveč določa splošni okvir delovanja državnega sekretarja. Moja vloga je zato predvsem svetovalna in koordinacijska: predsedniku vlade pomagam oblikovati celovite, pravočasne in premišljene odzive države na vprašanja, ki so pomembna za nacionalno varnost Slovenije. Vsakodnevno torej spremljam varnostne razmere doma in v mednarodnem okolju in sem ob tem pozoren na morebitna tveganja, ki lahko vplivajo na varnost Republike Slovenije. Najbolj pomembne so informacije in ocene ključnih državnih organov, kot so vsa ministrstva, obveščevalni organi in uradi v okviru vlade, ki zagotavljajo predsedniku vlade celovit pregled nad varnostnimi razmerami. Poleg tega sodelujem pri usklajevanju dela pristojnih resorjev in drugih institucij, kadar varnostna vprašanja zahtevajo usklajen odziv države. Posebno pozornost namenjam spremljanju kriznih razmer in pripravljenosti države na odzivanje na kompleksne oziroma hibridne varnostne grožnje. V okviru svojih pristojnosti sodelujem tudi pri vprašanjih obrambne, notranje in zunanje varnosti ter pri mednarodnem varnostnem sodelovanju. Vsakodnevno si izmenjamo in usklajujemo informacije z ostalimi svetovalci znotraj kabineta predsednika vlade. Skratka, moje naloge so strnjene v tri glavna področja: situacijsko zavedanje in razumevanje varnostnega okolja doma in v svetu, koordinacija ter izdelava ocen in predlogov za predsednika vlade.
Kako poteka sodelovanje med kabinetom predsednika vlade in drugimi državnimi organi na področju nacionalne varnosti?
Sodelovanje med kabinetom predsednika vlade in drugimi državnimi organi na področju nacionalne varnosti temelji predvsem na usklajevanju, izmenjavi informacij in skupnem oblikovanju odzivov na varnostne izzive. Kabinet predsednika vlade pri tem sodeluje s pristojnimi ministrstvi, Slovensko obveščevalno varnostno agencijo, Policijo, Slovensko vojsko, Nacionalnim centrom za krizno upravljanje (NCKU), Uradom Vlade Republike Slovenije za informacijsko varnost (UVRSIV) ter drugimi državnimi institucijami. Ključnega pomena je pravočasna in kvalitetna izmenjava relevantnih informacij, ki omogočajo celovito oceno varnostnih razmer in pravočasno sprejemanje odločitev. Pomembno vlogo pri tem igra Svet za nacionalno varnost (SNAV), ki deluje na podlagi 20. člena Zakona o Vladi Republike Slovenije. SNAV je opredeljen kot posvetovalno in usklajevalno telo Vlade RS za: področje obrambe, varnostnega sistema, sistema zaščite in reševanja ter drugih vprašanj nacionalne varnosti. SNAV torej ni samostojen organ, ki bi namesto Vlade RS sprejemal izvršilne odločitve. Zakon ga izrecno opredeljuje kot posvetovalno in usklajevalno telo vlade. Njegova temeljna funkcija je priprava, usklajevanje in strokovno-politična podpora odločanju na področju nacionalne varnosti. V okviru SNAV deluje Sekretariat Sveta za nacionalno varnost, ki zagotavlja strokovno, organizacijsko in administrativno podporo delu Sveta za nacionalno varnost. Pri tem sta nepogrešljiva tudi NCKU in UVRSIV, ki dajeta vso potrebno administrativno in strokovno podporo delu SNAV. Pomemben del sodelovanja predstavljajo tudi priprave na morebitne krizne dogodke, vključno z vajami, scenariji odzivanja in preverjanjem pripravljenosti državnih institucij.
Kako ocenjujete sodelovanje z mednarodnimi partnerji in organizacijami (npr. EU, NATO)?
Sodelovanje z EU, Natom in drugimi partnerji razumemo kot enega ključnih stebrov slovenske varnostne politike in kot pomemben prispevek k stabilnosti ter varnosti naših državljanov. Cilj sodelovanja je zagotoviti enoten, pravočasen in učinkovit odziv države na vse vrste varnostnih groženj za zaščito države Slovenije in njenih prebivalcev. Sodelovanje Republike Slovenije z mednarodnimi partnerji in organizacijami, zlasti z Evropsko unijo in Natom, ocenjujemo kot zelo dobro in za zagotavljanje nacionalne varnosti tudi nujno. Varnostni izzivi so danes vse bolj kompleksni in praviloma presegajo nacionalne meje, zato je tesno sodelovanje z zavezniki in partnerji ključnega pomena. Slovenija v okviru Nata dejavno sodeluje pri skupnih prizadevanjih za odvračanje in obrambo ter pri krepitvi odpornosti zavezništva. Slovenija v okviru EU sodeluje pri oblikovanju skupnih varnostnih in obrambnih politik ter pri odzivanju na skupne grožnje. Pri tem je ključna pravočasna izmenjava informacij, skupno ocenjevanje tveganj ter usklajevanje enotnih odzivov na varnostne krize. To je še posebej pomembno pri soočanju s hibridnimi grožnjami, kibernetskimi napadi, tujim vmešavanjem, terorizmom in drugimi oblikami čezmejnih varnostnih tveganj. Slovenija si prizadeva biti zanesljiva in konstruktivna partnerica, ki poleg pričakovanj od zaveznikov tudi sama prevzema svoj del odgovornosti za skupno varnost. Želimo poudariti tudi dobre dvostranske odnose z zavezniškimi in partnerskimi državami ter sodelovanje v drugih mednarodnih in regionalnih pobudah. Naše izhodišče je, da je varnost Slovenije tesno povezana z varnostjo širšega evropskega in evroatlantskega prostora, zato je krepitev partnerstev v našem neposrednem strateškem interesu.
Kakšno vlogo imate v primeru kriznih razmer v Sloveniji, ko gre za ogrožanje nacionalne varnosti?
V primeru kriznih razmer naloge sicer ostajajo enake, vendar se močno intenzivirajo. Predvsem stopi v ospredje Sekretariat SNAV, ki ga na podlagi odloka vodi državni sekretar pristojen za nacionalno varnost. Sekretariat skrbi za pripravo gradiv, koordinacijo in usklajevanje dela pristojnih institucij ter za učinkovito podporo pri obravnavi vprašanj, pomembnih za nacionalno varnost s ciljem, da vlada lahko sprejme pravočasne in kvalitetne odločitve. Kadar gre za kompleksnejše ali krizne razmere, se sodelovanje intenzivira in vključuje tudi redne koordinacije, strokovne sestanke ter usklajevanje konkretnih ukrepov. Pri tem vsak pristojni organ ohranja svoje zakonsko določene pristojnosti in odgovornosti, kabinet predsednika vlade pa skrbi za učinkovito koordinacijo na ravni vlade s ciljem hitrega usklajevanja pristojnih organov in zagotavljanje enotnega pregleda nad razmerami. Kadar kriza presega nacionalne zmogljivosti ali ima mednarodne razsežnosti, je pomembno tudi usklajevanje z zavezniki in partnerji v Evropski uniji in Natu. Moja osebna vloga v primeru kriznih razmer v Sloveniji je torej, da s strokovnim svetovanjem in koordinacijo prispevam k temu, da se država na varnostne grožnje odzove enotno, hitro in učinkovito.
Kako pomembna je po vašem mnenju komunikacija z javnostjo na področju nacionalne varnosti? (da so informacije o varnostnih vprašanjih ustrezno posredovane državljanom)
Komunikacija z javnostjo je na področju nacionalne varnosti izjemno pomembna. Varnost namreč ni le odgovornost državnih institucij, temveč skupna skrb celotne družbe. Državljani morajo imeti dostop do pravočasnih, verodostojnih in razumljivih informacij, saj lahko le tako sprejemajo premišljene odločitve in ustrezno ravnajo v različnih situacijah. Obenem je odprta in odgovorna komunikacija ključna za krepitev zaupanja med državo in državljani. V času hitrega širjenja informacij, pa tudi dezinformacij, je še toliko pomembneje, da pristojne institucije komunicirajo jasno, pregledno in umirjeno. Namen obveščanja ni vzbujanje strahu, temveč krepitev odpornosti družbe, občutka varnosti in pripravljenosti na morebitne izzive. Slovenija je varna država, vendar se tudi varnostno okolje okoli nas spreminja. Prav zato je pomembno, da o varnostnih vprašanjih govorimo odkrito, strokovno in odgovorno ter državljane obravnavamo kot partnerje pri zagotavljanju varnosti. Dobro obveščena družba je namreč tudi bolj odporna, samozavestna in varna družba. Tukaj želim izpostaviti izjemno pomembno vlogo Urada Vlade Republike Slovenije za komuniciranje (UKOM), ki je samostojna strokovna služba Vlade RS. Njena temeljna naloga je zagotavljati javnost dela vlade ter načrtovati in izvajati vladno komuniciranje doma in v tujini.
Kje vidite največje priložnosti za izboljšave v slovenskem nacionalno varnostnem sistemu?
Najprej želim poudariti, da imamo dober in učinkovit varnostni sistem in zato vse pohvale in spoštovanje vsem, ki so v preteklosti delovali na tem področju. Seveda je naša dolžnost, da glede na čas, nova spoznanja in tehnologije, spremenjene varnostne razmere, razmišljamo, kako lahko sistem nacionalne varnosti nadgradimo in izboljšamo. Naše izhodišče je, da nacionalna varnost Republike Slovenije ni omejena samo na sposobnost države za odzivanje na neposredne vojaške ali druge fizične grožnje (čeprav temu področju dajemo velik pomen). To je celovita sposobnost države, družbe in gospodarstva, da varujejo svoje temeljne vrednote in interese, ohranjajo neprekinjeno delovanje države ter zagotavljajo varno, svobodno, demokratično in dostojno življenje prebivalstva tudi v razmerah dolgotrajnih kriz, strateških pritiskov in večdimenzionalnih groženj. Torej, če nacionalno varnostni sistem razumemo celovito, potem je ena prvih priložnosti za izboljšavo povezovanje temeljnih področij nacionalne varnosti z gospodarsko, energetsko, zdravstveno, demografsko, tehnološko, informacijsko, okoljsko, izobraževalno in kulturno politiko. Govorimo o konceptu, ki bo zagotavljal enotnost naporov na tem področju in bo usklajen tudi za učinkovito delovanje v okviru EU in NATO. V ta namen pripravljamo idejno zasnovo na podlagi matrike, ki bo zagotovila trden, odporen in vzdržen sistem nacionalne varnosti v treh dimenzijah in sicer v kognitivni, virtualni in fizični dimenziji. Vse tri dimenzije so enako pomembne tako z vidika groženj, kot tudi učinkovitega odvračanja in obrambe. Iščemo odgovore na dve ključni vprašanji: kakšne učinke lahko povzročijo grožnje naši nacionalni varnosti in na drugi strani kakšne učinke lahko povzročimo z našim delovanjem za obrambo v vseh treh naštetih dimenzijah. Nacionalno varnostni sistem postaja vedno bolj kompleksen. Na vojaškem področju se usklajeno uporablja zmogljivosti in aktivnosti v petih domenah: kopenski, zračni, pomorski, vesoljski in kibernetski. Za doseganje ciljev se jih povezuje z informacijskimi in drugimi nevojaškimi učinki. In na tem področju nas čaka še kar nekaj dela. Se pa zavedamo, da naša nacionalna moč izvira iz treh komponent: idejne, moralne in fizične. Idejna komponenta je naše znanje, koncepti ter celovita strategija obrambe in nacionalne varnosti. Moralna komponenta je naša notranja moč, državotvornost, naš jezik in vrednote. Fizična komponenta so najprej ljudje, potem močno gospodarstvo, ki nam zagotavlja blaginjo ter delovanje države in njenih institucij, nenazadnje tudi Slovenske vojske, Policije ter sil zaščite in reševanja.
Portal Varensvet.si E: info@varensvet.si
Foto: Nebojša Tejić/STA
