10 značilnosti državne obveščevalne dejavnosti in podobnosti s korporativno obveščevalno dejavnostjo

0

Naša želja je prikazati podobnosti med državno in zasebno obveščevalno dejavnostjo. Na začetku bomo predstavili značilnosti državne obveščevalne dejavnosti in jo kasneje primerjali s korporativno obveščevalno dejavnostjo (v nadaljevanju: KOD).

Značilne ugotovitve pri državni obveščevalni dejavnosti so naslednje (Beer, 2006):

  • Obveščevalna dejavnost lahko optimizira sredstva in vire. Na podlagi obveščevalnih podatkov in analiz se lahko torej poveča moč ali izboljša vodenje organizacije;
  • Obveščevalna dejavnost lahko služi samo kot podporni element in ima pogosto drugoten pomen v luči drugih elementov, kot so logistika, sredstva in kadri;
  • Obveščevalna dejavnost je večkrat pomembnejša za obrambo kot za napad;
  • Obveščevalna dejavnost ni stvar preteklosti, je orodje konfliktov in kriz, človeška zgodovina ni nikoli poznala daljših obdobij brez konfliktov in kriz;
  • Obveščevalna dejavnost je že sama po sebi subjektivna, njena pomembnost raste samo v razmerju z realnim ali domnevnim konfliktom;
  • Obveščevalni podatki se vedno nanašajo na nekoga drugega, ta drugi pa je vedno tekmec ali sovražnik, tako realen kot potencialen;
  • Obveščevalna dejavnost se sooča z dvema temeljnima in ne nazadnje tudi nerešljivima problemoma, natančnim napovedovanjem dogodkov ter prepričevanjem odločevalcev, da sprejmejo obveščevalne informacije in ocene, ki ne ustrezajo njihovi politiki;
  • Odlični ali vsaj zadostni obveščevalni podatki zmanjšujejo trenja in tveganja za konflikt. V konfliktu lahko dobra obveščevalna dejavnost napore skrajša, v miru pa zmanjša negotovost in stabilizira odnose;
  • Dobra obveščevalna dejavnost lahko tudi prihrani in zmanjša stroške, saj lahko zmanjša potrebe po nabavah odvečne opreme in sredstev;
  • Bistvo obveščevalne dejavnosti je omogočanje sprejetja primernih ukrepov v določenem časovnem obdobju (Beer, 2006).


Foto: Pixabay

Na zasebnem področju se lahko s KOD ukvarjajo detektivi, katerim zakon o detektivski dejavnosti daje pravico, izvajati določena delovna področja. Zakon v 25. členu določa, da lahko detektiv opravlja delovna področja, izključno le po predhodnem pooblastilu naročnika (ZDD-1). Po pooblastilu naročnika lahko detektiv opravlja KOD, katera lahko zajema izključno delovanje, samo na detektivovih delovnih področjih. Delovna področja detektivske dejavnosti opredeljuje zakon v 26. členu (ZDD-1). Detektivi lahko KOD izvajajo, s pomočjo uporabe upravičenj, katere jim podeljuje ZDD-1 v 27. členu. Detektivova upravičenja so zbiranje podatkov od oseb ali iz javno dostopnih virov; pridobivanje podatkov iz evidenc; osebno zaznamovanje in uporabljanje tehničnih sredstev (ZDD-1).

Podobnosti med prej omenjenimi značilnostmi obveščevalne dejavnosti z zasebnim korporativnim izvajanjem obveščevalne dejavnosti se izražajo v kar nekaj odtenkih. Z delovanjem KOD se ravno tako optimizirajo sredstva in viri podjetja. Ob izvajanju korporativne obveščevalne dejavnosti s strani detektiva, lahko podjetje izboljša svojo moč in vodenje na trgu pred konkurenco. Izvajanje KOD v zasebnem podjetju predstavlja podporni element, kateri pa ni glavna dejavnost organizacije. V zasebnem podjetju ali organizaciji se detektivske naloge v smeri KOD izvajajo na področjih logistike, sredstev in kadrov. Korporativna obveščevalna dejavnost je nujna obstranska dejavnost podjetja, saj bo podjetje vedno imelo konflikte in krize s konkurenco in z lastnim podjetjem. Korporativni obveščevalni podatki so vedno informacije in podatki, ki so skrbno načrtovani in lahko odražajo potencialnega tekmeca ali sovražnika kot konkurenta in potencialno grožnjo za nastanek krize podjetja. Tudi KOD se vedno sooča s težko točnim napovedovanjem dogodkov ter, da lahko z zbranimi obveščevalnimi informacijami ter analiziranimi podatki prepriča vodstvo organizacije ali podjetja, da so ocene pravilne. Dobri oziroma vsaj zadostni korporativni obveščevalni podatki lahko zmanjšajo trenje in tveganje za nastanek krize v podjetju. V kriznih situacijah lahko dobra korporativno obveščevalna dejavnost napore skrajša, v mirnih podjetnih situacijah pa lahko KOD zmanjša negotovost in stabilizira odnose v podjetniški organizacijski strukturi zaposlenih. Dobra KOD z kvalitetno zbranimi podatki prihrani finančna sredstva in zmanjša ekonomske stroške organizacije ali podjetja. Takšno zasebno podjetje posledično zmanjša potrebe po nabavah odvečne opreme in sredstev. Bistveni del KOD je, da vodstvo podjetja ali organizacije sprejme pravilne ukrepe v pravilnem časovnem okvirju. Dejansko je korporativno obveščevalna dejavnost desna roka oziroma pomoč vodstvu podjetja pri sprejemanju časovno omejenih pomembnih odločitvah. Sklepamo lahko, da je povezava med državno obveščevalno dejavnostjo in korporativno obveščevalno dejavnostjo v zasebnem sektorju kar zadostna.

Viri in literatura:

  • Beer, S. (2006). Intelligence institutions and state relations in the twentieth century: A Central European perspective. V S. J. Amelang in S. Beer (ur.), Public power in Europe: Studies in historical transformations (str. 181 – 205). Pisa: Edizioni Plus – Pisa University Press: Pridobljeno na http://www.cliohworld.net/onlread/4/16.pdf
  • Zakon o detektivski dejavnosti (ZDD-1). (1994, 2002, 2005, 2007, 2010, 2011). Uradni list RS, (32/94, 96/02, 90/05, 60/07, 29/10, 17/11).

Avtor: Boštjan Ban, magister varstvoslovja

Deli z ostalimi.

Komentarji so onemogočeni.