Detektiv zbira informacije za naročnika in ugotavlja dejstva o posameznih zadevah. Naročniku pomaga pri zaščiti in uveljavljanju njegovih pravic.
Kaj detektiv običajno dela?
Delo detektiva zahteva različna znanja in spretnosti ter posebne osebnostne lastnosti. Je zanimivo, dinamično, pestro, raznoliko pa tudi naporno, dolgočasno, utrujajoče, vsekakor pa odgovorno, zelo zahtevno in lahko tudi nevarno. Cilj preiskovanja je zagotoviti za naročnika informacije, ki bodo omogočile spoznati okoliščine in zbrati dokaze v raznih oblikah, zato da bo v postopku za uveljavljanje pravic pred državnimi organi ali sodišči čimbolj uspešen. Pri tem gre le za informacije, ki jih naročnik določi z naročilom, vsebovanim v pogodbi in informacije, do katerih je upravičen glede na svoj položaj. Torej je bistveno delo zasebnega detektiva zbiranje in posredovanje različnih informacij in preiskovanje preteklih dogodkov.
Vsebina preiskovanja je sestavljena iz aktivnosti in opravil, katerih cilj je pridobivanje informacij:
- osebah, ki so pogrešane ali skrite,
- dolžnikih,
- piscih ali pošiljateljih anonimnih pisem in o povzročiteljih materialnih škod,
- predmetih, ki so ukradeni ali izgubljeni,
- dokaznem gradivu, potrebnem za zavarovanje ali dokazovanje pravic in upravičenj stranke pred pravosodnimi in drugimi organi oziroma organizacijami, ki v postopkih odločajo o teh pravicah,
- zvestobi delavcev pri izpolnjevanju konkurenčne klavzule in o podatkih o uspešnosti in poslovnosti pravnih oseb.
Naloga detektiva je zagotoviti naročniku izčrpne informacije, s katerimi lahko ta zavaruje svoje interese, poišče osebo, za katero ima upravičen interes, obvaruje svoje premoženje, doseže vrnitev svojega premoženja, zaščiti svoj poslovni in tržni položaj ter si zagotovi čim boljši položaj v postopkih, v katerih sodeluje kot stranka in to na način, ki je zakonit, strokoven, predvsem pa učinkovit v takšni meri, da tega naročnik sam ne bi mogel opraviti. Pri tem gre za spremljanje medijev, izpraševanje prič, sosedov, sošolcev, sodelavcev, taksistov, voznikov, prodajalcev, iskanje dokumentov v arhivih in drugih zbirkah podatkov. Detektiv lahko sam, s strokovnimi pomočniki ali ob pomoči specializiranih laboratorijev ugotavlja okoliščine, ki pomagajo razjasniti posamezna dejstva. Pri tem uporablja postopke, znane iz posameznih področij znanosti, kot so: fizika, kemija, biologija, psihologija ali lingvistika in strokovnih področij ter panog, kot je grafologija, daktiloskopija in fotografija. Poznati mora tudi pravne postopke z različnih področij dela. Preiskovanje je drugim osebam praviloma prikrito, saj gre za zaupen odnos med naročnikom in detektivom. Vse okoliščine konkretnega preiskovanja so strogo varovana poslovna skrivnost, kar je temeljno pravilo detektivskega dela.
Delovna področja
Poklic detektiva se lahko opravlja v okviru detektivske družbe ali kot samostojen poklic. Po vsebini je delo podobno delu kriminalista v državni službi (ministrstvo za notranje zadeve, ministrstvo za obrambo), vendar se v takšni obliki opravlja le v zasebnem sektorju. Pot do (zasebnega) detektiva praviloma pelje skozi zaposlitev v policiji. Posameznik si tu lahko nabere potrebnih izkušenj, zlasti če želi opravljati delo že v začetku samostojno. Posebnega izobraževalnega programa namreč za ta poklic ni.
Delovni pripomočki
Detektiv po navadi ne potrebuje posebnih delovnih pripomočkov, ki bi od njega zahtevali določena posebna znanja. Izjemoma si pri iskanju in zavarovanju sledi pomaga s priborom za iskanje in zavarovanje prstnih sledi, ki ga sestavljajo praški, čopiči za nanašanje praškov in posebne folije za zavarovanje sledi ter fotografsko ali video opremo. Sicer pa mu zadostuje običajna pisarniška oprema. Nujno potrebuje osebni računalnik, saj posebne računalniške programe uporablja za analizo podatkov in za oblikovanje baz različnih podatkov.
Izdelek in storitev
Storitev, ki jo zagotavlja, je predvsem obveščenost naročnika o pomembnih dejstvih, odprava materialnega oškodovanja in pomoč pri zaščiti in uveljavljanju pravic. Kot izdelek šteje le pisno poročilo, fotografija ali video posnetek, saj gre za tipično storitveno dejavnost.
Znanja in spretnosti
Zakonodajalec je z zakonom o detektivski dejavnosti določil, da mora oseba, ki sme opravljati detektivsko dejavnost, izpolnjevati določene pogoje, kar se ugotavlja na formalen način z dokazili in preizkusom znanja, ki je vsebinsko določen v posebnem programu Detektivske zbornice Republike Slovenije. Znanja, ki jih mora obvladovati detektiv, zajemajo različna področja od pravnih in tehničnih znanj do osnov psihologije, komunikologije, bontona, kriminalistične taktike, tehnike in metodike.
Psihofizične sposobnosti
Detektiv mora imeti dobre motorične sposobnosti in dobro telesno pripravljenost (predvsem vzdržljivost). Biti mora samozavesten in komunikativen. Biti mora iznajdljiv, saj se mora hitro znajti v različnih novih okoliščinah. Natančnost pri delu in jasnost v zaključkih je nujna, kajti površnost lahko povzroči veliko škodo za naročnika. Lahko pa prizadene tudi tretje osebe, npr. pri ugotavljanju lojalnosti družbi, pri kršitvah konkurenčne klavzule ali pri ugotavljanju gospodarskega položaja poslovnih partnerjev. Biti mora zdrav, saj so obremenitve pogosto zelo velike in škodljive. Zlasti izostreni čutili vid in sluh sta pomembni za pravočasno zaznavanje sprememb v okolici.
Interesi
Interesi detektiva segajo od gospodarstva, pravne ureditve, psihologije in razvoja tehnike do tekočih domačih in mednarodnih političnih dogodkov. Priporočljivo je spremljanje dela policije, kriminalnih dogodkov, delovanja sodišč in družb na področju zasebnega varovanja. Koristni so šport in rekreacija pa tudi potovanja in spoznavanje novih krajev in ljudi. Biti mora dinamičen, ustvarjalen, samoiniciativen, discipliniran z visoko razvitimi delovnimi navadami in dovolj samokritičen do svojega dela in rezultatov tega dela. Imeti mora nadpovprečno razvit občutek za ocenjevanje, opisovanje, analiziranje in sklepanje, za podajanje ugotovitev v pisni ali ustni obliki. Biti mora stabilna in odgovorna osebnost brez škodljivih razvad in odvisnosti.
Razmere za delo
Detektiv dela v zaprtih prostorih, v prevoznih sredstvih in tudi na prostem. Izpostavljen je različnim vremenskim razmeram in prepihu. Pogoste so težave z nerednim prehranjevanjem. Delovni čas namreč ni omejen, običajno delavnik traja, dokler ni dosežen rezultat. Delo opravlja sede in stoje, npr. opazovanje, med vožnjo, kar je lahko utrujajoče. Enako je z dolgim čakanjem, zlasti ker zbranost ne sme popustiti. Zato je redna telesna aktivnost, šport, rekreacija in urjenje nujnost in ne le občasna potreba. Dela praviloma sam, izjemoma v skupini. Za delo v skupini je pomembna njegova zmožnost prilagajanja, vodenja in sodelovanja. Kadar je sam, pa njegova samozavest, samoiniciativnost in odgovornost. Praviloma delovni čas ni določen, saj se prilagaja interesom naročnika, ki lahko zahteva rezultate v čim krajšem času. Tudi daljše odsotnosti od doma niso redke. Temu mora prilagoditi osebno in družinsko življenje.
Nevarnosti
Delo detektiva načeloma ni nevarno, vendar nikoli ni izključeno, da bi bil detektiv tarča napada oseb, ki imajo klientu nasprotne interese, predvsem tedaj, kadar zbira informacije o kaznivih dejanjih, o dolžnikih in o pogrešanih osebah. Možne so poškodbe v prometnih nesrečah, saj je ena izmed značilnosti dela detektiva nadpovprečna udeležba v prometu. Možnost nevarnosti in poškodb lahko detektiv zmanjša z dobro telesno pripravljenostjo. Zelo pomembno je tudi dobro načrtovanje dela.
Izobraževanje
Od detektiva, ki ima pri delu zakonske omejitve, se poleg posebnih znanj in spretnosti pričakuje in zahteva višja ali visoka izobrazba, široka razgledanost, zaupnost v razmerju do naročnika in prilagodljivost. V Sloveniji ni šole za ta poklic. Usposabljanje je možno individualno po programu detektivske zbornice in s študijem pravne in kriminalistične literature. Usposabljanje z delom je možno le pri zasebnem detektivu kot nekakšno neformalno pripravništvo.
Vsebina objavljena na spletni strani Zavoda RS za zaposlovanje
