Okrogla miza: »Zakonitost delovanja civilne družbe na področju varnosti in zaščite« – 28. 01. 2020

0

IVK Inštitut za varnostno kulturo in Slovensko združenje za varen svet sta dne 28. 1. 2020 organizirala okroglo mizo na temo “Zakonitost delovanja civilne družbe na področju varnosti in zaščite«.

Foto: IVK / Andrej Kovačič

Uvodoma je predsednik Slovenskega združenja za varen svet, Andrej Kovačič predstavil namen okrogle mize, katere namen je osvetliti aktualno delovanje civilne družbe na področju varnosti in zaščite v ekstremnih pojavnih oblikah. Zatem so bili predstavljeni povzetki rezultatov mednarodne analize tega področja, ter strokovno mnenje o delovanju t.i. “varde” izr. prof. dr. Benjamina Flandra, predstojnika katedre za pravo na Fakulteti za varnostne vede Univerze v Mariboru.

Foto: IVK / Grega Obreht

V nadaljevanju okrogle mize je dr. Branko Kromar predstavil glavna razpravljalca mag. Tomislava Omejca, vodjo sektorja splošne policije GPU na Ministrstvu za notranje zadeve in mag. Marjana Miklavčiča, nekdanjega direktorja Obveščevalno–varnostne službe MORS, ki sta vsak iz svojega zornega kota predstavila poglede na aktualno delovanje t.i. “ straž” oz. “vard”. Sledila je razprava in odgovori na vprašanja udeležencev okrogle mize.

Na podlagi uvodoma predstavljenih strokovnih stališč in kasnejše razprave organizatorja dogodka sporočata:

  • Po določilih Resolucije o strategiji nacionalne varnosti Republike Slovenije zagotavljanje varnosti in obrambe temelji na Ustavi, spoštovanju in varstvu človekovih pravic, demokracije ter na načelih pravne države. Določila tega dokumenta iz leta 2019 in ostalo zadevno zakonodajo morajo pri svojem vsakodnevnem delovanju na področju varnosti in obrambe spoštovati vsi državljani in institucije v Republiki Sloveniji.
  • Na področju varnosti in obrambe je v Republiki Sloveniji uzakonjeno in v praksi uveljavljeno načelo demokratičnega nadzora nad oboroženimi silami kar pomeni, da vsem akterjem na področju nacionalne varnosti Ustava, zakoni in ostali predpisi določajo njihove pristojnosti in odgovornosti ter pogoje za njihovo ustanavljanje, načrtovanje in nadzor ter financiranje.
  • Aktivnost, ki jih v zadnjem obdobju izvajajo skupine in posamezniki, kot so t.i. “straže” ali “varde” so po pravnem redu Republike Slovenije v izključni pristojnosti policije in/ali vojske in drugih državnih služb. Aktivnosti v “imenu zagotavljanja varnosti” za pripadnike Policije kot Slovenske vojske, ki sodelujeta pri varovanju državne meje že predstavljajo določeno povečano varnostno tveganje, kar terja takojšen odziv pristojnih državnih organov in institucij.
  • Po definiciji je paravojaška enota »vsaka organizirana skupnost ljudi, ki ima hierarhijo, je oborožena in ima simbole ter uniforme kot simbol enotnosti«*. Vse te atribute »paravojaške enote« imajo tudi t.i. »straže« oz. »varde«.
  • Udeleženci okrogle mize so podprli stališča in prizadevanja uradnih institucij in organov, od Predsednika Republike, Vlade in Državnega zbora in njegovih pristojnih teles za čimprejšnje sprejetje zakonskih sprememb, ki bodo organom pregona in sankcioniranja omogočile učinkovito odzivanje na tovrstne oblike delovanja civilne družbe na področju varnosti in zaščite.
  • Podpirajo se predlogi za spremembe Zakona o varovanju javnega reda in miru v cilju, da se prepove nošenje imitacij uniform in orožja, če posamezniki ali skupine vzbujajo videz, da izvajajo naloge vojaških ali uradnih oseb, ter da se tako ponašanje opredeli kot prekršek oz. kaznivo dejanje. Ravno tako se podpira spremembo Zakona o nadzoru državne meje, kjer bo predvidena prepoved in sankcioniranje vsakršnega ravnanja posameznika ali skupine, ki se izvaja na način, ki je enak ali podoben oblikam policijskih oz. vojaških nalog pri izvajanju nadzora državne meje.
  • Država mora zagotoviti ustrezno številčnost, usposobljenost ter opremljenost in tak pravni status pripadnikov Policije in Slovenske vojske, da bodo lahko le-ti učinkovito izvajali varovanje državne meje ter se odzivali na kršitve javnega reda in miru, preprečevali oblike organiziranega kriminala, ekstremizma, terorizma in drugih družbeno nevarnih dejanj v skladu z usmerjevalnimi dokumenti in zakonodajo Republike Slovenije na tem področju.
  • Od izvoljenih predstavnikov v institucijah in organih države in lokalnih skupnosti se pričakuje visoka raven politične kulture, še posebej v Državnem zboru in pristojnih parlamentarnih telesih, ker ti predstavniki zastopajo nacionalne interese države Republike Slovenije, ki morajo biti vedno pred parcialnimi interesi njihovih političnih strank.   
  • Vsi akterji na področju varnosti, ki jim je javni interes državljanov po varnosti najvišja vrednota se bi morali zavedati posledic medijske promocije ekstremnih oblik delovanja civilnih družb in populizma. –
  • Izvajanje varovanja organizacij/ustanov kritične infrastrukture, ki jih varujejo družbe za zasebno varovanje na medijskem področju je potrebno nadgraditi v skladu s temi trendi.  

Razpravljavci in udeleženci so se strinjali s koristnostjo opravljene razprave in izrazili potrebo po čimprejšnji zakonski rešitvi tovrstne problematike. Razprava na to aktualno temo naj se nadaljuje na najvišji strokovni in politični ravni, ter se čimprej zaključi v Državnem zboru s sprejetjem predlogov za dopolnitev zakonodaje, brez pretirane medijske publicitete. To bi pomenilo udejanjenje načela demokratičnega nadzora nad oboroženimi silami v praksi, saj bo organom pregona predvsem ustrezno dopolnjena zakonodaja iz tega področja omogočala učinkovito procesiranje in sankcioniranje kaznivih dejanj na tem področju. To pa je v tem trenutku najpomembnejše za zagotavljanje javnega reda in miru, varnosti državljanov in za varovanje njihovih temeljih človekovih pravic.

/*definicija po: dr. Iztok Prezelj, Katedra za obramboslovje, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani /

Deli z ostalimi.

Komentarji so onemogočeni.