Calvi, Korzika. Vsako poletje je bilo v 2. REP dodeljenih nekaj novih Lieutenantov. To so bili mladi diplomiranci, poslani k nam direktno iz vojaških akademij, da po letih šolanja bogato akademsko znanje prenesejo v prakso in začnejo svojo vojaško kariero. Večina oficirskih novincev je mladeničev iz dobrih družin, praviloma so to sinovi francoske vojaške smetane. V glavnem, niso izpraskani iz dna družbene lestvice.
Med oficirji je bila tradicija sprejema prišlekov zelo ukoreninjena. Po vseh pravilih lepega vedenja se je takšnega mladega diplomiranca sprejelo na poseben način, ki mu je ostal v spominu lep čas, zaradi izvirnosti pa verjetno kar celo življenje. V bistvu gre za obred iniciacije, ki se mu pogovorno reče kar ”krst”. V nekaterih Regimentih je ta obred klasičen in se ne spreminja. V 1. REG-u1 so na primer zmeraj po istem kopitu vsakemu oficirskemu zelencu dodelili vojaške škornje brez podplatov in ga ves dan vodili naokrog, bosega v škornjih. V 2. REP-u je bil oficirski kader v tem pogledu bolj inovativen in dinamičen, zato je bil obred iniciacije vsakič drugačen, za vsakogar sveže pripravljen, z zvrhano mero domišljije in izvirnosti. Oficirji so si pač ob tej priložnosti mimo vseh formalnih pravil dali duška. Po zaključenih uradnih raportih in ostalih birokratskih formalnostih in po končanem delovnem času so novega Lieutenanta obvezno povabili na ogled mesta Calvi, kakor tudi na pijačo v znak dobrodošlice v elitni 2. REP. Seveda so takšni trenutki zelo pomembni za vzpostavitev socialne mreže, saj Lieutenant kot prišlek v večini primerov ne pozna nikogar. Ob tej priložnosti se lažje prebije led in v bolj neformalnem okolju navežejo prvi stiki z novimi sodelavci. Vendar v novem okolju in obdan z novimi obrazi, morda celo z malce treme ob prvi afektaciji, ubožec ponavadi niti ne sluti, da se z vsakim korakom bolj približuje nastavljeni pasti, ki mu jo njegovi hudomušni sodelavci istega čina pripravijo s prekipevajočo inovativnostjo in ščepcem hudobije.
Tako je bilo tudi tokrat, mlad in zelen Lieutenant de Preval je bil ob prihodu deležen posebne pozornosti. Povabljen je bil na standardno večerjo in ogled mesta Calvi, medtem ko se je zanka brez njegove vednosti počasi zategovala. Večerja je še bila na nivoju, kasnejše spoznavanje korziškega mesta Calvi pa se je sprevrglo v golo popivanje. Preudarno in z enim samim namenom: čimbolj napiti novega Lieutenanta. Seveda to še zdaleč ni bila misija nemogoče in že nekaj ur po spoznavanju barskih šankov je mlad in neizkušen Lieutenant omagal. Pri polni zavesti mu je na oči ”padla težka zavesa”!
Uvodni del prebrisanega scenarija, to je utapljanje možganov in onesposabljanje človeških zmogljivosti, je bil perfektno izpeljan. Mrtvo pijanega Lieutenanta so odpeljali v veličastno mestno trdnjavo. Del te trdnjave je v lasti Legije. V trdnjavi se nahaja oficirska jedilnica ter sprejemna soba za goste. Soba je namenjena prenočitvi pomembnih osebnosti, na primer Generala Legije ali drugih visokih predstavnikov, med njihovim obiskom padalskega Regimenta. Tokrat je soba za goste služila izpeljavi spretno zastavljenega in do potankosti izdelanega načrta oficirjev. Vse je šlo kot po maslu.
Lieutenanta, ki je spal kot top, so previdno slekli in ga pazljivo preoblekli v seksi žensko spodnje perilo s samostoječimi mrežastimi nogavicami (šnelfukarce po domače). Uprizoritev je dobila erotično-perverzni priokus. Za piko na i so ostali Lieutenanti k sodelovanju povabili najbolj razvpito calvijsko prostitutko Lariso. Ta se je po vnaprej dogovorjenih ”pravilih igre” zarote udeležila v zapeljivem čipkastem spodnjem perilu ter previdno, da ne bi zbudila pijanega Lieutenanta, legla zraven njega.
Scena je bila skorajda popolna, manjkala je le kakšna bolj realna poza, da bi izgledalo, kot da je Lieutenant z bičem v roki v vroči perverzni akciji z mlado radoživko. No, ko je tudi to bilo nastavljeno, je iz različnih zornih kotov zabliskal fotoaparat in tako ovekovečil pikantno uprizoritev. Sijajni fotografski papir ne laže. To je neizpodbitni dokazni material, ki ga bodo v nadaljevanju plana uporabili kot dokazno gradivo pri neusmiljeni obtožbi nemoralnega vedenja!
Ko so uprizorjeno sceno z največjo pazljivostjo poslikali, so Lieutenanta velikodušno pustili na kraju podtaknjenega ”zločina”, da se malo naspi.
V zgodnjih jutranjih urah, ko je bila zunaj še trda tema, je stekel tretji del peklenskega načrta. Lieutenanta je iz trdnega spanca vrglo hrupno razbijanje po vratih. Še preden se je uspel pošteno predramiti, je v sobo vdrla vojaška policija! Vrgli so ga na noge iz tople in udobne postelje, ga brez obrazložitve vklenili ter ga dobesedno odvlekli v vojaški džip. Lieutenant, ki je bil še zmeraj močno pod vplivom alkohola, ni dojemal prav ničesar, kar se je dogajalo. Znašel se je v samici vojaškega zapora v vojašnici 2. REP-a. V ženskih spodnjih hlačkah ali bolje rečeno v nekaj vrvicah, mikro trikotniku in šnelfukarcah…
Adijo pamet, obetavna kariera mladega Lieutenanta je šla po gobe!
V samico ga je prišel obiskat en izmed oficirjev in ga seznanil, da je zaprt, ker je zlorabil položaj in od Caporal-chefa, čuvaja trdnjave, zahteval, da ga s prostitutko spusti v sobo za goste! Zraven tega se je neprimerno obnašal in se preoblekel v žensko perilo ter tako sramotil čin oficirja, Legijo in vojsko nasploh! Lieutenant se ni spominjal prav ničesar, še najmanj pa kakšne prostitutke ali perverznih igric. V eni sapi je hitel zvoniti po toči, češ da je to nemogoče, da ne ve, kako se je znašel v takšnem perilu, niti kako je prišel v trdnjavo.
Oficir mu je smrtno resno pokazal obtožujoče fotografije, na katerih je bil v resnično kočljivih položajih z razgaljeno žensko. Mlademu in neizkušenemu Lieutenantu so se zamajala tla pod nogami. Erotične hlačke, v katerih je še komaj stal, so se mu neudobno zarezovale v rit! Ob soočenju z nemogočim so se mu začele druga za drugo podirati domine, katere je previdno postavljal z vsakim dobro premišljenim korakom, še preden je stopil v Calvi, da bi na njih trdno gradil svojo vojaško kariero.
Oficir, ki ga je obiskal v samici, mu je tudi razložil, da bo moral na raport k Colonelu, poveljniku Regimenta. Posvaril ga je, naj dobro premisli, kaj bo povedal in kako bo opravičil to nezaslišano dejanje. Vedoč, da so na Colonelovi pisalni mizi obtožujoče fotografije, ki dokazujejo njegovo nemoralno početje.
Ker je Colonel zahteval takojšnji raport, je oficir grešniku ob obisku prinesel ves potrebni higienski pribor, pa tudi njegovo uniformo. Naj se revež vsaj tokrat spodobno uredi in odide na sramotni raport primerno oblečen.
Lieutenant je z odprtimi očmi doživljal nočno moro, iz katere se ne bo zbudil. Toliko je že bil priseben, da se je zavedal, da je do vratu v škripcih. Toda kako se je znašel v tej nočni mori, se mu še sanjalo ni. String, ki si ga je potegnil iz riti, je melanholično spustil na trdna tla.
Če si že privoščijo nemoralne korake, potem gredo moški v kurbarijo diskretno! A ta vzorni mladenič, ki kurve od blizu še nikoli niti videl ni, je sedaj tega hudiča v mrežastih šnelfukarcah zajahal kar pred objektivom, ter tako na neviteški način prigalopiral do nepopisne sramote, ki ga je za nameček vodila v profesionalno katastrofo!
Kakor koli že, moral se je očediti in navleči umirjen klasični model moških spodnjic ter se primerno urediti za raport, kot vsak spodoben vojak njegovega kova.
Ko sta prispela v stavbo poveljnika Regimenta, mu je oficir ukazal, naj počaka v sprejemni pisarni, medtem ko bo obvestil Colonela o njegovem prihodu. Nekaj trenutkov zatem se je vrnil in Lieutenanta pozval, naj mu sledi do pisarne Colonela, nato pa naj potrka, počaka na dovoljenje in vstopi.
Tok, tok, tok… In ponižni glas je vprašal: »Dovolite, da vstopim?«
Slišal se je ukazovalni in debeli »JA!«
Negotova roka Lieutenanta je prijela masivno in hladno kljuko ter počasi odprla vrata. Sledil je sramežljiv in pokoren pogled v notranjost pisarne. Presenečenje! Kopica oficirjev s Colonelom vred ga je stoje pričakala z bučnim aplavzom, dobrodošlico in gromkim smehom.
Pok šampanjca je naznanil začetek Lieutenantove vojaške kariere.
Robert Markuš
