Informacijska varnost je danes eden glavnih segmentov varnosti v organizacijah in v družbi nasploh. Kakšno je vaše mnenje, ali se organizacije in družba glede na pričujoče dogodke sploh zavedajo nevarnosti, ki jih prinaša sodobna informacijska tehnologija?
Informacijska tehnologija nam je prinesla veliko dobrega in polno koristi, od avtomatizacije in s tem razbremenitve človeka, do učinkovitejšega obvladovanja procesov, povečanja kvalitete življenja, časovnih prihrankov, lagodnejšega bivanja, zabave in počitka. Po drugi strani pa se je z njeno dostopnostjo in odprtostjo povečalo tveganje zlorabe informacijskih sistemov in informacij, ki jih ti obdelujejo. Informacijski varnostni incidenti, ki smo jim priča, kažejo, da se družba še vedno ne zaveda resnosti in realnosti nevarnosti, ki jih prinaša neprevidna raba informacijske tehnologije. Zato je potrebno nenehno ozaveščanje in izobraževanje uporabnikov, ki bi se moralo začeti že pri mladostnikih, ki so še posebej ranljiva populacija.
Kot nekdanji državni nadzornik za varstvo osebnih podatkov pri Informacijskem pooblaščencu RS ste obravnavali tudi kršitve na področju videonadzora. Ali nam lahko poveste, katere kršitve na tem področju so bile v organizacijah najbolj pogoste?
Izsledki raziskave (Potokar in Welzer Družovec, 2013) kažejo, da se video nadzor s časom povečuje, najpogosteje ugotovljene nepravilnosti v zvezi z njegovim izvajanjem pa ostajajo skoraj enake. Te so predvsem zagotavljanje sledljivosti t.j. vodenje evidence pregledovanja shranjenih videoposnetkov, pomanjkljiva oz. napačna obvestila o izvajanju video nadzora, v zadnjem obdobju pa je zaznati tudi uporabo, ki ni v skladu z namenom. Poseben izziv za zaščito pravic posameznikov do zasebnosti predstavlja vpeljava in uporaba t.i. inteligentne video analitike. Lahko bi rekli, da gre pri inteligentni video analitiki za novo generacijo videonadzornih sistemov, ki so nadgrajeni z ustrezno strojno in programsko opremo. Napredni algoritmi omogočajo prepoznavo vzorcev na video posnetkih v realnem času, prepoznavo starosti, spola, obrazov, gibanja, nenavadnih situacij ipd. Pri uporabi inteligentne video analitike se tako hitro znajdemo na področju biometrije, ki jo ZVOP-1 še posebej pazljivo obravnava.
Ste predsednik sveta IVK Inštituta za varnostno kulturo, ki se zavzema za model varne šole in izvaja projekte na področju varnosti v vzgojno-izobraževalnih ustanovah. Ali je po vašem mnenju dobro poskrbljeno za celovito varnost v slovenskih šolah?
Kakšno je dejansko stanje ne ve praktično nihče, saj podrobna analiza varnostnih razmer na vseh šolah še ni bila narejena, dejstvo pa je, da težave obstajajo in čas je, da se tega področja lotimo sistematično. Pristojne službe bi morale imenovati delovno skupino, ki bi naredila celovito analizo varnostnega stanja v šolah. Nato bi morali sprejeti ustrezne smernice za celovit pristop k obvladovanju varnostnih tveganj na vseh šolah. Varna šola je namreč tista šola, ki izvaja preventivne pristope, varnostne dogodke sistematično spremlja in jih obravnava s svetom za šolsko varnost. V tej smeri deluje tudi IVK Inštitut za varnostno kulturo, ki temelji na spodbujanju povezovanja in krepitvi odnosov civilne družbe in odgovornih za varnost v šolah, v lokalni skupnosti in na delovnih mestih. V sklopu reševanja varnostne problematike v vzgojno-izobraževalnih ustanovah bo v okviru IVK jeseni zaživel projekt VARNA ŠOLA, katerega prvi del bo analiza obstoječega stanja, ki bo zajemala pridobivanje informacij o varnostni problematiki ter njihovo obdelav, drugi pa strokovna preučitev zbranih podatkov za naziv Varna šola.
Ste habilitirani predavatelj na FVV, kjer tudi opravljate doktorski študij s področja naprednih videonadzornih sistemov. Ali nam lahko poveste kaj o svoji doktorski nalogi oz. kaj je predmet vašega preučevanja?
Uporaba videonadzornih sistemov in njena problematika je večplastna. Po eni strani je to tehnologija, ki pozitivno vpliva na stopnjo varnosti v okolju, v katerem je nameščena oziroma uporabljana in pripomore k uspešnejšemu preiskovanju kriminalnih dejanj. Seveda pa se uporaba teh sistemov ni ustavila na področju varovanja ljudi in premoženja, ampak sega tudi v marketinške vode, od sistemov za štetje kupcev in njihovega gibanja v prodajalnah, do sistemov za prepoznavo starosti in spola kupcev. Cilj doktorske disertacije je raziskava področja naprednih videonadzornih sistemov in proučitev funkcionalnosti ter zakonske skladnosti njihove uporabe. Izsledki doktorske disertacije bodo prispevali k razjasnitvi vprašanja ali in kako videonadzorni sistemi vplivajo na povečevanje varnosti v okoljih, v katera so umeščeni, in kakšen je njihov vpliv na zasebnost.
Znanje in potrebne veščine za osebno varnost kadrov, ki se ukvarjajo s področjem varovanja ljudi in premoženja bi morale biti osnova za delo na tem področju, bodisi v organizacijah oz. korporacijah, bodisi v zasebno-varnostnem sektorju. Strokovnjaki za varnost na tem področju namreč edino tako lahko kompetentno širijo znanje o samozaščiti in samovarovanju, zavedanju nevarnosti, varnostni kulturi itd. na zaposlene, sodelavce in ostale. Še posebej pomembno pa je znanje borilnih veščin kadrov, ki varujejo ljudi in premoženje. Kot ju-jitsu trener in nekdanji tekmovalec v judu in ju-jitsu, kaj vi opažate na tem področju oz. kakšno je vaše mnenje o tem?
Znanje in potrebne veščine za osebno varnost zaposlenih, ki se ukvarjajo s področjem varovanja ljudi in premoženja, so ključnega pomena za strokovno, varno in zakonito opravljanje tovrstnih poklicev. Pri opravljanju varnostnih nalog morajo zaposleni znati poskrbeti tako za lastno varnost, kot za varnost udeležencev v obravnavanih postopkih. V teh strukturah morajo biti zaposleni dodatno ustrezno usposobljeni za opravljanje svojih nalog, vključno z znanjem ustreznih veščin za ravnanje v nasilni konfliktni situaciji.
V javnosti se je uveljavilo pojmovanje, da so karate, judo, aikido, boks, rokoborba, samba, jujitsu ipd., kot jih poznamo danes, borilne veščine in da je oseba z znanjem teh veščin skoraj nepremagljiva. Vendar gre pri tem za iluzijo, saj navedene veščine, kot jih poznamo s televizije ali z ‘blazin’, niso borilne veščine, ampak borilni športi, ki temeljijo na pravilih in na kontroliranem izvajanju aktivnosti ter s tem na omejenosti. Borilni športi namreč niso namenjeni uporabi v realnem nasilnem spopadu, kjer ni pravil. Prav tako veliko tehnik, ki so značilne za posamezen borilni šport, ni primernih oziroma v realni situaciji ne delujejo. Zato je potrebno izbrati in prilagoditi tiste tehnike, ki bodo v dejanski situaciji uporabne. Poleg golega obvladanja tehnik je pomemben tudi način treninga in psihološka priprava na konfliktne situacije.
Žal je v praksi ravno ta del zanemarjen. Obnovitveni nekajurni treningi ‘samoobrambe’ enkrat na mesec ali redkeje niso dovolj. Pravzaprav so nevarni, saj udeleženci niso kondicijsko in tehnično pripravljeni. Še nevarnejše pa je, da gojijo iluzijo, da so s takim (ne)znanjem sposobni suvereno obvladati konfliktno nasilno situacijo oziroma napadalca v realnosti. Organizacije, ki na tak način zavajajo svoje zaposlene, izkazujejo svojo neodgovornost, in skrajni čas bi bil, da temu področju namenijo večjo pozornost.
IVK Inštitut za varnostno kulturo je eden izmed pobudnikov za ustanovitev Mreže Nevladnih organizacij za varnost (MNVOzV), ki bi združevala Nevladne organizacije, ki so kakorkoli povezane s področjem varnosti, zaščite in varovanja. Ali menite, da s tovrstnim povezovanjem lahko pripomoremo k določenim spremembam na področju varnosti v Sloveniji?
“Prav zaradi mnenja, da smo skupaj močnejši, je IVK Inštitut za varnostno kulturo eden izmed pobudnikov za povezovanje nevladnih organizacij, z namenom sooblikovanja celovite varnostne politike v državi. Ideja medsebojnega delovanja tudi sledi poslanstvu IVK Inštituta za varnostno kulturo, katerega del je spodbujanje povezovanja in krepitev odnosov civilne družbe in ostalih, ki so odgovorni in skrbijo za varnost v šolah, v lokalni skupnosti in na delovnih mestih. Ob prelomnih dogodkih v zgodovini naše domovine, se je vsakič potrdilo, da združeni in složni lahko premostimo tudi največje ovire. Zakaj torej čakati na ‘prelomen dogodek’ in šele nato stopiti skupaj, v korak naprej…”
Pripravil: Andrej Kovačič E: andrej.kovacic@varensvet.si
