Predstavljamo vam ambicioznega mladega varstvoslovca, ki verjame, da se varnejša družba gradi z znanjem, odgovornostjo in preventivo. Nejc Kotnik je diplomirani varstvoslovec (UN), perspektiven magistrski študent ter nekdanji prodekan za študentska vprašanja na Fakulteti za varnostne vede. Kot član Sekcije mladih za varen svet – Thinksafe nadobudno spremlja in soustvarja razprave o sodobnih varnostnih izzivih. Ko ne razmišlja o prihodnosti varnosti, ga najpogosteje najdemo na treningu ju-jitsa, ki ga le redko izpusti.
Kaj vas je spodbudilo k študiju varstvoslovja in kakšna je vaša vizija razvoja tega področja v prihodnosti?
Varstvoslovje sem odkril na Informativi, sejmu za predstavitev študijskih programov, kjer me je program prvič pritegnil, ker sem želel spoznati nekaj novega in zanimivega. Tam sem se zanj tudi takoj odločil, saj je izgledal kot program z zelo širokim naborom znanja in možnosti. Pred tem se nisem povsem zavedal, kako široko in kompleksno področje je varstvoslovje in kaj dejansko zajema. Po ogledu predstavitev in prebrani brošuri sem dobil občutek, da razumem njegovo vsebino, vendar lahko danes, ob zaključku magistrskega študija, rečem, da sem šele zdaj zares dojel širino in globino tega področja.
Na začetku študija so me najbolj pritegnili tako imenovani policijski predmeti in teme povezane z delovanjem organov pregona. Sčasoma pa sem svoje zanimanje usmeril bolj v informacijsko in organizacijsko/korporativno varnost, kjer sem se tudi specializiral. Prav tukaj vidim tudi največ priložnosti za nadaljnji razvoj.
V prihodnosti menim, da se bo področje varstvoslovja še bolj usmerjalo v digitalno okolje, predvsem zaradi vse večjih izzivov na področju kibernetske varnosti, zaščite podatkov in varovanja kritične infrastrukture. Prav tako bo pomembno povezovanje različnih disciplin ter sodelovanje med javnim in zasebnim sektorjem, saj sodobne varnostne grožnje zahtevajo celovit in interdisciplinaren pristop. Pogosto se namreč dogaja, da je zasebni sektor pri zaščiti ali odkrivanju korak pred javnim, ki ga na žalost omeji zakonodaja, ki se spreminja počasneje kot drvi razvoj.
Foto: osebni arhiv (kot predstavnik Univerze v Mariboru na ConSIMium 2026 v Bruslju – simulacija delovanja Sveta Evropske unije)
Kako vi kot mladi varstvoslovec vidite največje varnostne izzive, s katerimi se mladi soočajo?
Največje varnostne izzive mladih vidim predvsem v digitalnem okolju, ker so danes mladi stalno povezani na spletu in so zato bolj izpostavljeni spletnim prevaram, kraji osebnih podatkov, zlorabam in spletnemu nasilju. Še posebej pomembna sta tudi vpliv družbenih omrežij na občutek varnosti ter dejstvo, da mladi pogosto tveganj ne prepoznajo dovolj zgodaj. Radi rečemo, da mladi niso toliko dovzetni za spletna tveganja, vendar to drži samo deloma. Morda res nihče ne bo nasedel ljubezenski prevari in nakazal Brad Pittu ali Scarlett Johansson 150.000€ (saj jih tudi nihče nima), smo pa kljub temu dovzetni za drugačna tveganja, za phishing, crypto prevare in podobno. Marsikdo se najbrž spomni spektakularnega propada NTF-jev. Te so predvsem kupovale mlajše generacije. Zdi se mi, da ima vsaka generacija določena tveganja za katera je bolj dovzetna. Kdo ve, kaj nam bo vse prinesla prihodnost.
Foto: osebni arhiv (Skupaj z vodjo Sekcije mladih za varen svet – Thinksafe) na proslavi ob 50. letnici Univerze v Mariboru
Ali umetna inteligenca predstavlja več priložnosti ali več nevarnosti za varnost mladih?
Nedvomno več priložnosti za informiranega posameznika. Zagotovo je tudi nevarnosti več, vendar vseeno menim, da je tehtnica prevešena v korist priložnostim za varnost. Dandanes se razvijajo orodja za avtomatsko analizo tveganj in obvladovanja le teh, o katerih pred nekaj leti še nismo niti razmišljali. Seveda se temu primerno razvijajo tudi tveganja, preko avtomatiziranih poskusov vdorov, auto callerjev. Kljub temu lahko z odgovornim pristopom in uporabo varnostnih orodij te ranljivosti minimaliziramo. Če pa odstranimo uporabo le teh in dodamo slabo informiranost na takih področjih, se tehtnica na žalost prevesi v korist nevarnostim.
Foto: osebni arhiv (na dogodku UM Povezani v znanju: sooblikujmo prihodnost izobraževanj in trga dela skupaj z izr. prof. dr. Blažem Markljem)
Kako lahko mladi sami prispevate k varnejši družbi in kaj bi svetovali svojim vrstnikom ali pa mlajšim glede odgovornega ravnanja v vsakdanjem življenju?
Mladi lahko k varnejši družbi največ prispevamo tako, da začnemo pri sebi, z odgovornim ravnanjem, previdnostjo pri odločanju in zavedanjem, da preventiva že v vsakdanjih situacijah veliko pomeni. Pomembno je tudi, da drug drugega opozarjamo na tveganja, spodbujamo varne navade in ne ostajamo pasivni, ko opazimo nekaj nevarnega ali sumljivega. Svojim vrstnikom in mlajšim bi svetoval, naj informacije o varnosti iščejo predvsem pri zaupanja vrednih virih, naj ne slepo sledijo vsemu, kar preberejo na spletu in naj se naučijo prepoznati področja (to ali druga), kjer jim manjka znanja. Če nekaj ne poznajo dovolj dobro, je bolje preveriti, vprašati ali poiskati strokoven nasvet, kot pa tvegati zaradi površnosti ali napačnih informacij. Poleg tega je ključnega pomena ozaveščanje, ker varnost ni samo individualna odgovornost, ampak tudi kultura, ki jo gradimo skupaj. Ko mladi odprto govorimo o tveganjih, delimo preverjene informacije in sami ravnamo premišljeno, prispevamo k bolj varnemu okolju za vse. V Sloveniji imamo na srečo kar nekaj institucij in organizacij, ki delujejo preventivno ali so na voljo za nasvet. Ena izmed teh je tudi IVK Inštitut za varnostno kulturo, znotraj katerega tudi deluje Sekcija mladih za varen svet – Thinksafe.
Katere spremembe bi si želeli videti na področju varnosti v Svetu, EU in Sloveniji?
V Sloveniji in EU bi si na področju varnosti želel predvsem to, da se jo začne jemati bolj resno, strokovno in manj politično. Varnost bi morala biti dolgoročna prioriteta, ne pa tema, pri kateri izgubljamo čas, denar in kadre zaradi političnih preigravanj. Posebej pomembna se mi zdi večja evropska digitalna neodvisnost. EU že poudarja tehnološko suverenost in krepitev zmogljivosti na področjih, kot so čipi, oblaki, odprta koda in kibernetska odpornost, kar je pomembno, ker je prevelika odvisnost od zunanjih ponudnikov lahko resno tveganje za varnost in kontinuiteto storitev. Tudi v Sloveniji bi bilo potrebno poudariti preventivo, informacijsko varnost in ozaveščanje uporabnikov. Dejstvo, da lahko nekdo čez noč izgubi e-poštni račun, dostop do oblakov ali celo povezavo do finančnih storitev, kaže, da varnost ni več samo tehnično vprašanje, ampak vprašanje vsakdanjega delovanja družbe.
Hana Cigole E: info@varensvet.si
