Social Responsibility = Družbeno odgovornost največkrat razumemo kot družbeno odgovornost podjetij, čeprav se nanaša tudi na državne organe, različne institucije ter na posameznike. Družbeno odgovornost podjetij (DOP) je sicer odgovornost podjetij za vplive svojih odločitev in dejavnosti na družbo in okolje. Odgovornost se kaže v etičnem obnašanju vseh članov organizacije, kar prispeva k trajnostnem razvoju in vključuje tudi zdravje ter blaginjo okolja v katerem deluje, pri tem pa upošteva pričakovanja deležnikov in je v skladu z veljavno zakonodajo (ISO 26000, 2010). DOP je še kako pomembna za vsakega posameznika, saj vsi koristimo usluge ter izdelke različnih organizacij, prav tako velika večina odločitev teh organizacij posredno ali neposredno vpliva na kakovost našega življenje ter na našo varnost.
Družbena odgovornost v povezavi z varnostjo je močno povezana s konceptom trajnostnega razvoja. Trajnostni razvoj (Sustainability) je razvoj, ki zadovoljuje potrebe sedanjih generacij, ne da bi pri tem ogrozil možnosti prihodnjih generacij za zadovoljevanje njihovih potreb (World Commission on Environment and Development, 1987). Trajnostni razvoj ima tri razsežnosti – gospodarsko, socialno in okoljsko, ki so medsebojno odvisne, na primer, za odpravo revščine je treba pospeševati socialno pravičnost in gospodarski razvoj ter varstvo okolja (ISO 26000).
Foto: Pixabay
Družbena odgovornost in varnost
Družbena odgovornost je odgovornost organizacij, drugih institucij in posameznikov do družbe. Je odgovornost za posledice dejanj in opustitev na ljudeh ter njihovih naravnih pogojev za življenje in obstoj. Posledice teh dejanj so lahko nemalokrat vprašanja osebne varnosti ali varnosti skupnosti, nacionalne ali globalne varnosti. Današnja družba se srečuje z rastjo prebivalstva, migracijami, vedno večjim prepadom med revnimi in bogatimi, negotovostjo glede prihodnosti ter ekološkimi in drugimi problemi, ki predstavljajo pomembna obravnavana področja institucij, ki se ukvarjajo z varnostjo (Gostinčar,2013).
V nadaljevanju je prikazanih nekaj primerov družbeno neodgovornih ravnanj podjetij, zaradi česar je prišlo in še prihaja do velikih varnostnih problemov, ki ogrožajo ne samo okolje temveč tudi življenja ter zdravje ljudi.
Bangladeš, Daka, 2013
Leta 2013 se v Daki v Bangladešu zgodi tragična nesreča, ko se poruši osemnadstropna tovarna oblačil. Pod seboj je pokopala najmanj 1127 ljudi. Tovarna je proizvajala oblačila za znane trgovske znake kot so Benetton, H&M, Iditex, ki ima v lasti Zaro, Gap ter druge. Le te organizacije so si na račun poceni delovne sile kovale dobičke (Delo, 2013).
Monsanto
Monsanto je že več kot stoletje gigant biotehniške industrije in največji ameriški proizvajalec gensko spremenjenih semen. Je eno najbolj osovraženih podjetij na svetu in se je tekom zgodovine večkrat znašel pod kritiko družbe, zaradi proizvodnje produktov, ki negativno vplivajo na okolje ter na zdravje živali ter ljudi. V preteklosti in sedaj pa so bila zabeležena ravnanja ki vzbujajo skrb nad korporativnim upravljanjem s kmetijstvom in sistemom pridelave hrane. Monsanto je s svojimi produkti prisoten tudi v Sloveniji (RTV SLO, 2013).
Žalosten primer, ko družbena neodgovornost podjetij sega tako daleč, da posredno financira vojno! (Delo, 2015)
Lafarge cement Sovenija
Izsledki znanstvenih študij pravijo, da je Zasavje najbolj onesnažena in bolna regija v državi. Sicer ohranjena krajina – dve tretjini površine pokrivajo gozdovi – je močno prizadeta s strani industrije. Med boleznimi po povišani pogostosti posebej izstopajo rakava obolenja. Glede na lokacijo tovarne, višino dimnika, neenakomernost izpustov ter emisijske in emisijske meritve se ugotavlja, da ima Lafarge Cement največji negativni vpliv na okolje in s tem tudi na življenje oziroma zdravje v Zasavju (EKO KROG; 2010).
Foto: Maša Horvat
Družbena neodgovorna ravnanja pa niso samo zgoraj našteti primeri, temveč jih vsi poznamo v našem osebnem življenju. Nasilje na delovnem mestu, mobing, izkoriščanje delavcev na račun lastnega dobička, nelojalna konkurenca, korupcija, neupoštevanje lokalne skupnosti ter naravnih bogastev pri umeščanju objektov ali produktov v prostor ter še bi lahko naštevali.
Viri
- Bangladeš: tisoče žalujočih v skupni molitvi za umrle delavce. (14.5.2013). Delo. Pridobljeno na http://www.delo.si/novice/svet/banglades-tisoce-zalujocih-v-skupni-molitvi-za-umrle-delavce.html
- European Commission. (2011). Communication from the commission to the European parliament, the council, the european economic and social committee and the committee of the regions. Corporate social responsibility, COM(2011) 681 final, Brussels. Pridobljeno na http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=COM:2011:0681:FIN:EN:PDF
- »Evropska lesna podjetja sofinancirala konflikt v Srednjeafriški republiki.« (16.7.2015). Delo. Pridobljeno na http://www.delo.si/svet/globalno/evropska-lesna-podjetja-sofinancirala-konflikt-v-srednjeafriski-republiki.html
- Gostinčar, L. (2013). Družbena odgovornost in varnost (Diplomsko delo). Ljubljana: Fakulteta za varnostne vede.
- International organization for standardization. (2010). Guidance on social responsibility. Pridobljeno na http://www.iso.org/iso/catalogue_detail?csnumber=42546
- Lafarge Cement ostaja brez dovoljenja (15.3.2013). 24ur. Pridobljeno na http://www.zurnal24.si/lafarge-cement-ostaja-brez-dovoljenja-clanek-185080
- Svet proti Monsantu ali kako omejiti uporabo gensko spremenjenih organizmov. (25.5.2013). RTV Slo. Pridobljeno na https://www.rtvslo.si/okolje/svet-proti-monsantu-ali-kako-omejiti-uporabo-gensko-spremenjenih-organizmov/309592
- Število žrtev zrušenja v Bangladešu preseglo 1100. (12.5.2013). Delo. Pridobljeno na http://www.delo.si/novice/svet/stevilo-zrtev-zrusenja-v-bangladesu-preseglo-1100.html
- Žrtvovanje Zasavja na primeru Lafarge Cementa. (17.11.2010). Eko krog. Pridobljeno na http://www.ekokrog.org/2010/11/17/zrtvovanje-zasavja-na-primeru-lafarge-cementa/
Avtorici: Lucija Glavič, Maša Horvat E: info@varensvet.si
