Razumevanje virov ogrožanja med anketirano populacijo
V nadaljevanju prispevka se bomo osredotočili na vire ogrožanja ter predstavil kako te dojema anketirana populacija.
V preteklih nekaj letih smo bili priča dogodkom, kateri so spremenili in zaznamovali globalno varnostno okolje ter pustili svoj vpliv tudi na nacionalnem nivoju. Med drugim so najbolj vplivali na globalno varnostno okolje: teroristični napad 11. septembra na WTC in Washington (2001), pandemija COVID-19 (2019), vojna v Ukrajini (2021), vojaški spopad med Izraelom in ekstremisti Hamasa (2023), elementarne katastrofe (požari na Krasu (2022) in poplave (2023), …
Da bi lažje razumeli razsežnost neke grožnje pa se je potrebno dotakniti osnovnih definicij. Torej, kaj dejansko ogroža posameznika? Prezelj (2001, 129), pravi, da: »Pri ogrožanju varnosti referenčnega objekta naletimo mnogokrat na različne kontekstualne okvire ogrožanja. Grožnja izbranemu referenčnemu objektu se lahko nanaša na njegovo: varnost, interes, stabilnost, mir, vrednote.«. Iz te definicije je razvidno, da je definiranje kaj in kako nekaj ogroža posameznika zelo širok pojav. Poleg tega pa je tudi intenziteta in oblika grožnje stvar razprave. V nadaljevanju Prezelj (2001, 129) pravi, da je izrazoslovje, katero definira nek negativni posredni ali neposredni vpliv na posameznika v fizični ali nefizični obliki zelo razširjeno in mnogokrat ne poenoteno. »Zelo negativne varnostne pojave se enkrat poimenuje kakor grožnje (»Threats«), drugič kakor tveganja (»Risks«), tretjič kot izzive (»Challanges«), četrtič kot nevarnosti (»Insecurities«) včasih pa celo kakor priložnosti (»Opportunities«)«.
Pri tem je potrebno tudi opredeliti horizontalni in vertikalni vidik ogrožanja. Prezelj (2001, p. 128) navaja, da se viri ogrožanja sodobne varnosti povečajo tako v kompleksnosti, kakor tudi v številu, njihovo vplivanje pa je vidno tako v horizontalnem (gospodarskem, ekonomskem, informacijskem, kulturnem), kakor tudi na vertikalnem (nacionalno in mednarodno) pogledu.
Posameznik pa sodobne vire ogrožanja dojema predvsem skozi tri osnovne oblike; eksistencialne vire ogrožanja, kateri se vezani na sodobno družbeno paradigmo vežejo na zaposlitev, denar, samoaktualizacijo,… Mirnodobne vire ogrožanja, tu vključujemo naravne, tehnične ter druge oblike ogrožanja v miru ter konfliktne vire ogrožanja, kateri vsebujejo elemente nasilja sem spadajo, vojna, terorizem, organiziran kriminal,…
Del te kompleksnosti in razsežnosti virov ogrožanja lahko predstavimo na primeru odgovorov anketnih vprašalnikov. V kolikor analiziramo odgovore, katere je podala anketirana populacija, ta je v anketnem vprašalniku ocenjevala 36 virov ogrožanja, kjer je ocena 1 (najmanj me ogroža) in ocena 5 (najbolj me ogroža). V oklepaju je povprečna vrednost odgovora.
Anketirana populacija, kot vir ogrožanja na prvo mesto postavlja bolezen bližnjih ali družinskih članov (3.83), sledijo:
- Prometne nesreče (3.56),
- Psihološki pritiski in slabo psihično zdravje (3.56),
- Slaba zdravstvena slika (3.53),
- Neučinkovitost zdravstvenega sistema (3.49),
- Uničevanje okolja (3.48),
- Fizične nevarnosti (3.45),
- Brezposelnost in nezaposljivost (3.44),
- Slab finančni status (3.42),
Da bolezen bližnjih ali družinskih članov anketirana populacija postavlja na prvo mesto ni tako nenavadno, saj sta bila dober odnos s partnerjem in družina eni izmed najvišje ocenjenih vrednot. Torej govorimo o ogrožanju vrednote referenčnega objekta oz. anketiranca.
Prometne nesreče so še vedno ena izmed največjih mirnodobnih in vsakdanjih oblik ogrožanja posameznikove varnosti. Po podatkih aplikacije SPIN (2024) so se nesreče v cestnem prometu drastično povečale iz 1.508 primerov v letu 2005 na vrhunec 2.737 v letu 2023. Povečanje fizičnih oblik ogrožanja pa delno lahko predstavimo z povečanim številom intervencij služb ZiR, te so poskočile iz 10.532 v letu 2005 na 17.443 v letu 2023 (s vrhuncem intervencij 20.471 v letu 2022).
Preostali del virov ogrožanja pa se posredno ali neposredno navezuje na eksistencialne oblike ogrožanja torej na obstoj posameznika. Te vire ogrožanja lahko povežemo s Bech-ovo[1] teorijo družbe tveganja. Beck v sklopu sodobne družbe to tveganje v večini navezuje na spremembe trga dela in tveganja katera so povezana z zaposlovanjem posameznika v sodobni družbi.
Obdobje hladne vojne ni imelo zgolj politične vplive, temveč tudi gospodarske. Mythen (2004, 132) govori da, z dvigom družnega standarda, se spremeni tudi paradigma sodobnega posameznika, v družbi ni več ogrožen njegov fizični obstoj temveč vir ogrožanja postane tudi nezaposljivost, nekompetentnost pri čemur je onemogočena posameznikova samo aktualizacija. Tako družbo znanja in družbo tveganja lahko povežemo v en fenomen in to apliciramo na nivo posameznika: govorimo o post-materialistični družbi[2].
SKLEP
Najvišjo povprečno vrednost oz., največjo grožnjo anketirani populaciji predstavljajo eksistencialne oblike ogrožanja, katere zajemajo predvsem vidik zdravja, finančne varnosti in zaposljivosti. Ti se nanašajo predvsem na stabilnost življenja posameznika, mir, vrednote itd. Tovrstni vidik dojemanja ogroženosti lahko delno povežemo z relativno razvito Slovensko družbo v kateri se anketirana populacija nahaja in je tudi eden od znakov post-materialistične družbene paradigme. Smith in drugi (2017, 690-692), v makro in mikro analizi Inglehartove teorije post-materializma preko analize post materialističnih kazalnikov[3] Slovenijo postavijo relativno visoko na post materialističnem kazalniku (8/59 analiziranih držav).
Iz konteksta eksistencialnih oblik ogrožanja pa izstopajo prometne nesreče, katere so mirnodobne oblike ogrožanja in se z njimi posameznik redno srečuje (kot opazovalec ali udeleženec).
Konfliktni viri ogrožanja, kakor so vojaške grožnje drugih držav (3.12), oboroženi konflikti (3.09), organiziran kriminal (2.95), jedrsko orožje (2.92), terorizem (2.77), itd., se nahajajo v sredini lestvice, kar nakazuje da obstaja določena mera zavedanja, da ti viri ogrožanja lahko predstavljajo nevarnost za posameznika, vendar pa se ne manifestirajo pogosto ali dovolj intenzivno v posameznikovem življenju, da bi jih ta dojemal kot ogrožajoče. Naš fizični obstoj ni direktno ogrožen, zato tudi tovrstni viri ogrožanja niso v ospredju.
Viri ogrožanj se po kompleksnosti in intenziteti povečujejo. Kar je delno razvidno iz statističnih podatkov in pa iz frekventnosti pojavljanja v okolju. Koliko smo se sposobni na to odzivati kakor država, družba in posamezniki je kompleksno vprašanje. Odziv na kompleksne vire ogrožanja mora biti sistematičen in metodičen, zahtevati pa more tudi pro-aktivnost posameznika.
Da se bo potrebno bolj udejstvovati na področju varnosti in da je potrebna večja vloga posameznika pri zagotavljanju varnosti je razvidno iz posledic procesa globalizacije in individualizacije družbe (kar nas oddaljuje od ideje kolektiva in odgovornosti posameznika znotraj kolektiva), povečevanja števila in pa kompleksnosti virov ogrožanja in pa zmanjševanja moči državnih institucij namenjenih za spoprijemanje s tovrstnimi oblikami ogrožanja.
V naslednjem in zadnjem delu prispevka pa se poglobimo v znanja in veščine, katere bi anketirana populacija rada spoznala.
Avtor: Matej Jug mag. obr.
Viri
Mythen, G., 2005. Employment, Individualization and Insecurity: Rethinking the Risk Society Perspective. The sociological rewiews Volume 53, Issue 1, https://journals.sagepub.com/doi/abs/10.1111/j.1467-954X.2005.00506.x, 20.06.2024.
Smith, L., M., Novy, M., Katrnak, T., 2017. Inglehart’s scarcity hypothesis revisited: Is postmaterialism a macro- or micro-level phenomenon around the world? International Sociology Vol. 32(6) 683–706. https://www.muni.cz/en/research/publications/1386755, 12.06.2024.
Prezelj I. 2001. Grožnje varnosti, varnostna tveganja in izzivi v sodobni družbi. Teorija in praksa let. 38 / 2001 str 127-141. http://dk.fdv.uni-lj.si/tip/tip20011Prezelj.PDF.
[1] Urlich Bech avtor knjige »Družba tveganja« (Risk Society towords new modernity)
[2] Avtor teorije post materializma je Ronald Ingelhart, kateri je to teorijo opredelil v delu »The Silent revolution in Europe: Integration change in post-industrial societies«.
[3] Raziskava je bila izvedena med 59 državami od visoko do manj razvitih, poleg BDP-ja so upoštevani tudi kazalniki (Index of postmaterialism), kateri so bili povzeti po Ingelkartovi teoriji postmaterializma. Gre predvsem za kazalnike povezane z vključenostjo prebivalcev v procese odločanja, svoboda govora, kvaliteta življenja, trajnost družbenega razvoja.
[1] Urlich Bech avtor knjige »Družba tveganja« (Risk Society towords new modernity)
[2] Avtor teorije post materializma je Ronald Ingelhart, kateri je to teorijo opredelil v delu »The Silent revolution in Europe: Integration change in post-industrial societies«.
[3] Raziskava je bila izvedena med 59 državami od visoko do manj razvitih, poleg BDP-ja so upoštevani tudi kazalniki (Index of postmaterialism), kateri so bili povzeti po Ingelkartovi teoriji postmaterializma. Gre predvsem za kazalnike povezane z vključenostjo prebivalcev v procese odločanja, svoboda govora, kvaliteta življenja, trajnost družbenega razvoja.
Uvodna fotografija: Pixabay