Uvod
Logistika se je po letu 1950 znatno spremenila z vstopom letal in ladij za kontejnerski prevoz, kar je spodbudilo obsežen cestni in železniški prevoz [1]. Glavna naloga logistike je optimizacija proizvodnih in distribucijskih procesov, pri čemer je transportni sistem ključnega pomena. Transport združuje različne dejavnosti v celovit logistični sistem, ki predstavlja eno tretjino stroškov logistike in pomembno vpliva na njeno uspešnost. V zadnjih letih se sektor transporta in logistike sooča z velikimi izzivi, ki vplivajo na kadrovske potrebe in prihodnost poklicev in varnost v tem sektorju. Evropsko prometno in logistično omrežje je ključno za učinkovit prevoz blaga, zato je nujen inovativen pristop k razvoju fizične in nefizične infrastrukture, vključno s kadri [2].
V tem članku bomo analizirali ključne izzive in predstavili možnosti za prihodnost transporta in logistike z vidika pomanjkanja kadrov, s posebnim poudarkom na varnostnih izzivih voznikov tovornih vozil. Gre za nadgradnjo in nadaljevanje članka »Kadrovski izzivi in prihodnost poklica voznikov tovornih vozil« [3].
Trenutno stanje in izzivi pomanjkanja voznikov tovornih vozil
Hitra tehnološka rast in digitalizacija povzročata spremembe v potrebah po določenih poklicih, kar vodi do pomanjkanja usposobljenega kadra. V transportu in logistiki se to dodatno poslabšuje, saj se mnogi zaposleni bližajo upokojitvi. Poklici v tem sektorju so pogosto slabo plačani, kar vodi do odhajanja obstoječih kadrov v tujino ali v druge panoge.
Transport in logistika sta v zadnjih letih doživela izjemne spremembe, ki so ustvarile številne izzive, zlasti na področju kadrov. Povpraševanje po storitvah transporta in logistike narašča, vendar pa pomanjkanje usposobljenih delavcev predstavlja velik problem. Mladi niso dovolj zainteresirani za ta sektor, izobraževalni sistemi pa ne sledijo hitrim tehnološkim spremembam in potrebam trga. Poleg pomanjkanja zanimanja mladih se sektor sooča tudi s hitrimi tehnološkimi spremembami, kot so avtomatizacija, umetna inteligenca in robotika. Te tehnologije povečujejo učinkovitost in zmanjšujejo stroške, vendar zmanjšujejo potrebo po delavcih za preproste naloge. Namesto tega se povečuje potreba po bolj specializiranih in tehnološko usposobljenih kadrih.
Sektor se prav tako sooča s spremembami v globalni trgovini in regulativah, ki zahtevajo kompleksnejše logistične rešitve in trajnostne prakse. Kadri bodo morali biti vse bolj seznanjeni s trajnostnimi in okoljskimi vidiki transporta in logistike.
Kljub izzivom sektor prinaša priložnosti za razvoj kariere, zlasti zaradi inovacij in novih načinov dela, ki jih omogoča tehnologija. E-trgovina in dostava na dom ustvarjata nove zaposlitvene možnosti. S tem pa vedno večje potrebe po voznikih. Ne glede kako se bo razvijala avtomatizacija in avtonomna vožnja bo zadnji prevožen kilometer do stranke vedno potreboval izkušenega voznika.
Za prihodnost poklicev v transportu in logistiki je ključnega pomena vlaganje v izobraževanje in usposabljanje. Programi morajo biti prilagojeni sodobnim tehnologijam in potrebam trga, sodelovanje med podjetji in izobraževalnimi institucijami pa je ključno za zagotavljanje relevantnega znanja in pridobivanje praktičnih izkušenj.
Kadrovski deficit je globalen problem, ki se bo brez ustreznih ukrepov še povečeval. Poročilo Mednarodne zveze za cestni prevoz (IRU) iz leta 2023 opozarja na milijone nezasedenih delovnih mest za voznike tovornjakov. Številne države že uvajajo različne ukrepe za privabljanje in zadrževanje voznikov, vključno s finančnimi spodbudami, izboljšanjem delovnih pogojev in olajšanjem pridobivanja delovnih dovoljenj za tuje delavce [4]. V Evropi pomanjkanje voznikov tovornjakov ostaja velik problem, kljub nekoliko izboljšanim razmeram v letu 2023. Pričakuje se, da se bo v prihodnjih letih pomanjkanje še povečalo, če ne bodo sprejeti učinkoviti ukrepi. Države se na različne načine soočajo s tem izzivom, od finančnih spodbud do izboljšanja delovnih pogojev in spodbujanja zaposlovanja novih demografskih skupin. Ukrepi se razlikujejo, a cilj je skupen: zagotoviti dovolj usposobljenih kadrov za nemoteno delovanje sektorja transporta in logistike.
V Sloveniji je industrija cestnega transporta močno odvisna od mednarodnega trga, saj le petina poklicnih voznikov tovornjakov vozi po državi. V Sloveniji je približno 35.000 aktivnih voznikov, a jih primanjkuje skoraj 4.000. Projekcije kažejo, da bo čez tri leta primanjkovalo že več kot 10.000 voznikov. Logistika se močno opira na tuje voznike, ki zaradi dolgotrajnih postopkov pridobivanja delovnih dovoljenj pogosto raje poiščejo delo v drugih evropskih državah [3].
Delodajalci se soočajo z vse večjimi težavami pri privabljanju voznikov iz balkanskih držav, ki zaradi višjih plač raje iščejo delo na zahodu. To vodi v zaposlovanje manj izkušenih ljudi, medtem ko se delodajalci zanašajo na potencialne voznike iz Azije. Iskalci zaposlitve pogosto opozarjajo na težke delovne razmere, kot so nočne izmene, nestabilni urniki, dolge odsotnosti od doma in morebitne kršitve delovnopravne zakonodaje.
Pomanjkanje ustrezno usposobljenih kadrov vpliva na kakovost in učinkovitost storitev v transportni industriji. Da bi rešili to težavo, bi bilo potrebno povečati zanimanje mladih za tehnične poklice, posodobiti izobraževalne programe, okrepiti sodelovanje med izobraževalnimi ustanovami in industrijo, ter nuditi finančne spodbude za študente in delodajalce. Prekvalifikacija obstoječih kadrov in povečanje ugleda poklicev voznika tovornjaka in avtomehanika bi prav tako prispevala k izboljšanju stanja. Šolanih mehanikov šoferjev že zdavnaj nimam več. Zadnje generacije so zaključile šolanje ob prelomu stoletja. Kasneje je certificiranje poklicnih kvalifikacij, kot je NPK, omogočal preverjanje in potrjevanje pridobljenega znanja po neformalnih poteh, kar je bilo tudi mednarodno priznano. Ta sistem je nadomestila Koda 95, ki je obvezna za vse nove voznike javnih prevozov. Pridobitev in podaljšanje Kode 95 vključuje teoretične in praktične preizkuse ter redna usposabljanja. Skozi te delavnice vozniki pridobijo tudi osnovna znanja o varnosti.
Tehnološke spremembe in vpliv na varnost v cestnem prometu
Tehnološke spremembe močno preoblikujejo cestni promet, pri čemer sta avtomatizacija in digitalizacija med najpomembnejšimi trendi. Avtomatizacija vključuje razvoj in uporabo avtomatiziranih vozil (AV), ki lahko delujejo brez človeškega nadzora. Digitalizacija pa se nanaša na integracijo digitalnih tehnologij, kot so telematika, navigacijski sistemi in komunikacijske tehnologije, v transportne sisteme.
Nove tehnologije v marsičem pripomorejo k varnosti voznikov, tovora in drugih udeležencev v prometu. Tako imajo avtomatizirana vozila (AV) prednosti, da zmanjšajo človeške napake. Večina prometnih nesreč je namreč posledica človeških napak. AV lahko zmanjšajo te napake s pomočjo naprednih senzorjev in algoritmov. Poveča se učinkovitost, saj AV lahko komunicirajo med seboj in s prometno infrastrukturo, kar omogoča bolj tekoč prometni tok in zmanjšanje zastojev. Na drugi strani pa tudi tehnologija prinaša določena tveganja. Kljub napredku tehnologije obstaja možnost tehničnih napak, ki lahko povzročijo nesreče. Povečana povezanost vozil predstavlja tveganje za kibernetske napade, ki lahko vplivajo na varnost in delovanje vozil.
Telematika omogoča sledenje vozil v realnem času, kar povečuje varnost in učinkovitost upravljanja voznih parkov. S pomočjo telematike lahko analiziramo vozniške navade in identificiramo področja, kjer je mogoče izboljšati varnost. Vendar pa se zmanjša zasebnost, saj uporaba telematike lahko povzroči pomisleke glede zasebnosti voznikov, saj se zbira in analizira veliko podatkov o njihovem vedenju in lokaciji. V kolikor telematika ne deluje pravilno ali se napačno interpretira, lahko vodi do napačnih odločitev.
Napredne tehnologije, kot so sistemi za preprečevanje trkov, pametni pomočniki pri vožnji in avtomatizirani sistemi za nadzor hitrosti, lahko zmanjšajo število prometnih nesreč. Digitalizacija omogoča optimizacijo poti, zmanjšanje porabe goriva in boljše upravljanje z voznimi parki, kar prispeva k večji učinkovitosti transporta. Avtomatizacija in digitalizacija lahko prispevata k zmanjšanju emisij s pomočjo bolj učinkovite vožnje in optimizacije poti.
Ker je avtomatizacija živ proces in se nikoli ne konča, lahko prihaja med prehodom na avtomatizirane sisteme do neskladij med različnimi stopnjami avtomatizacije, kar lahko povzroči zmedo in nesreče. Vozniki in podjetja se morajo prilagoditi novim tehnologijam, kar lahko zahteva obsežno usposabljanje in spremembo delovnih procesov. Uvedba novih tehnologij zahteva pomembne investicije v infrastrukturo in razvoj zanesljivih tehnoloških rešitev.
Tehnološke spremembe prinašajo številne prednosti za varnost in učinkovitost cestnega prometa, vendar pa prinašajo tudi nova tveganja, ki jih je potrebno skrbno upravljati. Pomembno je, da se tehnološke rešitve razvijajo in uvajajo z upoštevanjem varnostnih standardov in potreb uporabnikov, da bi zagotovili čim bolj varno in učinkovito delovanje transportnega sistema.
Potrebni ukrepi za izboljšanje varnosti
Vlaganje v izobraževanje in usposabljanje voznikov
To se mora dogajati najprej na nivoju delodajalca. Organizirati redne delavnice in tečaje, kjer se vozniki seznanjajo z varnostnimi predpisi, prvo pomočjo in obvladovanjem izrednih razmer. Vendar pa ima tudi država možnost in dolžnost zagotoviti finančno podporo za izobraževanje in usposabljanje voznikov, kar lahko vključuje subvencije in štipendije za tiste, ki se odločijo za poklic voznika [5]. Vzpostaviti programe za stalno strokovno izobraževanje, ki omogočajo voznikom, da ostanejo na tekočem z novostmi in najboljšimi praksami v industriji.
Da bi se povečalo zanimanje za ta poklic bo potrebno posodobiti izobraževalne programe, da vključujejo najnovejše tehnologije in varnostne standarde. To vključuje teoretične in praktične module o naprednih vozniških sistemih, telematiki in avtomatizaciji. Zagotoviti usposabljanja za uporabo naprednih tehnologij, kot so sistemi za preprečevanje trkov, avtomatizirana vozila in telematika.
Izboljšanje delovnih pogojev
Glede na splošno stanje in stanje duha v družbi je glavno gonilo motivacije finančna motivacija. Vsled tega je potrebno najprej poskrbeti za higienične palače. Zagotoviti je potrebno, da so plače voznikov konkurenčne v primerjavi z drugimi poklici in regijami, da bi pritegnili in obdržali kakovostne voznike. Če tega ne bo bodo na mesto voznika prihajalo vedno manj usposobljeni kadri iz drugih kulturnih okolij. Poleg tega se lahko motivira zaposlene tudi skozi druge ugodnosti, kot so zdravstvena zavarovanja, pokojninski načrti in dodatki za nočno delo ali delo na praznike in plačan dopust v toplicah.
Tudi vozniki si želijo imeti uravnotežen in prilagodljiv delovni čas, ki zmanjšujejo dolge delovne ure, kar prispeva k večji varnosti in zmanjšanju utrujenosti voznikov. Zagotoviti, da vozniki spoštujejo zakonsko določene odmore in čas za počitek, da preprečijo utrujenost in zmanjšajo tveganje za nesreče. Glede na tehnologijo morda razmisliti tudi o tem da se dnevna obremenitev lahko podaljša v kolikor se potem tedenski počitek poveča.
Dostop do zdravstvene oskrbe , da se zgodaj odkrijejo in obravnavajo morebitne zdravstvene težave. Ponuditi programe podpore za duševno zdravje, vključno z dostopom do svetovalcev in podpornih skupin.
Promocija varnosti v poklicu in privabljanje novih kadrov
Organizirati je potrebno kampanje za ozaveščanje o pomenu varnosti v cestnem prometu, usmerjene na voznike, podjetja in splošno javnost. Uvesti nagrade in priznanja za voznike in podjetja, ki izkazujejo visoko raven varnosti in odgovornosti. Promovirati poklic voznika kot cenjen in pomemben del družbe. To lahko vključuje predstavitev uspešnih zgodb in poudarjanje prednosti poklica. V kolikor imamo televizijske oddaje o kuharjih bi jih lahko imeli tudi o voznikih. Transportna podjetja in zavod za zaposlovanje mora tesno sodelovati z osnovnimi in srednjimi šolami ter poklicnimi centri, da se mladim predstavi možnosti in priložnosti v transportni industriji.
Politike in zakonodaja za izboljšanje varnosti v transportu
Idealno bi bilo da bi se večino mednarodnega tovora preusmerilo iz ceste na železnice. Ker pa to zaradi stanja evropske železniške infrastrukture za prevoz tovora ne bo možno, bo potrebo aktivno delo na cestnem tovornem prometu. Iskati je potrebno rešitve za izboljšanje zakonodaje na primeru dobrih praks. Če je potrebno naj se uvede strožje varnostne predpise, ki urejajo delovne pogoje, čas vožnje in počitke, ter zagotoviti dosledno izvajanje teh predpisov. Okrepiti naj inšpekcijski nadzor, da se zagotovi skladnost s predpisi in hitro obravnavanje kršitev. Vendar je potrebno zagotoviti tudi ustrezne cone ob avtocestnem križu, kjer se bodo lahko vozniki odpočili. Ker se transport ne konča na statistični meji RS, je potrebno sodelovati z mednarodnimi organi za harmonizacijo predpisov in standardov za varnost v cestnem prometu.
Prav tako je potrebno zagotoviti finančne spodbude za raziskave in razvoj novih varnostnih tehnologij v transportni industriji ter spodbujati in podpirati mednarodne pilotne projekte, ki preizkušajo nove tehnologije in metode za izboljšanje varnosti na cestah. Vzpostaviti je potrebno vseevropski sistem za izmenjavo najboljših praks in izkušenj z drugimi državami za izboljšanje varnosti v cestnem prometu.
Zaključek
Izboljšanje varnosti v transportni industriji zahteva celovit pristop, ki vključuje izobraževanje, izboljšanje delovnih pogojev, promocijo poklica in ustrezno zakonodajo. Ključno je vlaganje v izobraževanje in usposabljanje voznikov, ki naj poteka tako na ravni delodajalcev kot države. Redne delavnice in tečaji bodo pripomogli k boljšemu poznavanju varnostnih predpisov in obvladovanju izrednih razmer. Posodobljeni izobraževalni programi, ki vključujejo nove tehnologije in varnostne standarde, bodo pritegnili nove generacije voznikov.
Izboljšanje delovnih pogojev z zagotavljanjem konkurenčnih plač, dodatnih ugodnosti in uravnoteženim delovnim časom je ključno za motivacijo in zadržanje kakovostnih kadrov. Prav tako je pomemben dostop do zdravstvene oskrbe in podpore za duševno zdravje, kar bo pripomoglo k večji varnosti in zadovoljstvu voznikov.
Promocija varnosti v poklicu in privabljanje novih kadrov se lahko doseže z ozaveščevalnimi kampanjami, nagrajevanjem varnih voznikov in podjetij ter tesnim sodelovanjem z izobraževalnimi institucijami. Promocija poklica voznika kot cenjenega in pomembnega dela družbe bo pripomogla k večjemu zanimanju za ta poklic.
Nazadnje je nujno izboljšati politike in zakonodajo za varnost v transportu. Strožji varnostni predpisi, dosledno izvajanje teh predpisov in okrepljen inšpekcijski nadzor bodo zagotovili boljše delovne pogoje in večjo varnost na cestah. Sodelovanje z mednarodnimi organi ter spodbujanje raziskav in razvoja novih varnostnih tehnologij bo pripomoglo k trajnostni izboljšavi varnosti v transportni industriji.
S kombinacijo teh ukrepov bomo lahko zagotovili varnejše delovno okolje za voznike in povečali varnost na cestah, kar bo koristilo celotni družbi.
Viri
- Tseng Y, Yue WL, Taylor MAP (2005) The role of transportation in logistics chain.
- (2023) Global truck driver shortage to double by 2028, says new IRU report. In: AJOT.COM. https://www.ajot.com/news/global-truck-driver-shortage-to-double-by-2028-says-new-iru-report. Accessed 26 Dec 2023
- Raspor A (2024) Kadrovski izzivi in prihodnost poklica voznikov tovornih vozil. Perfectus PRO 32–39
- IRU WRTO (2023) Global truck driver shortage to double by 2028. https://www.iru.org/news-resources/newsroom/global-truck-driver-shortage-double-2028-says-new-iru-report. Accessed 26 Dec 2023
- Cvetanović A (2023) Review of the truck driver shortage in Europe 2023.
Avtor: prof. dr. Andrej Raspor
Foto: Pixabay
