Od leta 2008 ste vodja oddelka za mladoletniško, družinsko in spolno kriminaliteto. Ali nam lahko poveste, kako se giblje število obravnavanih kaznivih dejanj na področju mladoletniške kriminalitete v zadnjih 5-ih letih?
Glede na statistične podatke, ki so mi na voljo, mladoletniška kriminaliteta že kar nekaj zadnjih let upada – upada število prejetih kazenskih ovadb za kazniva dejanja, ki jih storijo mladoletniki. To so osebe, stare od 14 do 18 let. Čemu je temu tako, ne vem, morda botruje v določenem delu temu tudi razvoj na področju elektronskih naprav, ki predvsem mladoletnike zadržuje doma. V zadnjem času se nekoliko povečuje število kaznivih dejanj, povezanih s temi napravami (izsiljevanje s posnetki, grožnje ipd.), ni pa več toliko skupin mladoletnikov, ki bi izvrševali kazniva dejanja z elementi nasilja (ropi, roparske tatvine…). Elektronske naprave so sedaj tudi cenovno dostopnejše, medtem ko je bilo v preteklosti zaznati največ kaznivih dejanj, ko so si mladoletniki s kaznivimi dejanji, predvsem z elementi nasilja, telefone oziroma druge naprave prisvajali.
V zadnjem času se veliko govori o otrocih z motnjo pozornosti in impulzivnostjo (ADHD) ali o t.i. sodobnih kanarčkih. Ali so tovrstni otroci pogosto storilci kaznivih dejanj, ali tovrstnih primerov posebej ne beležite?
Primerov, v katerih bi bili mladoletni storilci kaznivih dejanj hkrati tudi mladoletniki z motnjo pozornosti, ne beležimo posebej, je pa opaziti, da je tovrstnih primerov več kot morda v preteklih letih. Res pa je tudi, da je vse več ugotovljenih tovrstnih motenj pri mladostnikih, zato ne morem z gotovostjo trditi, da se je tudi število mladoletnih storilcev, ki imajo tovrstno motnjo, povečalo.
Ali mladoletni storilci kaznivih dejanj izvršujejo kazniva dejanja tudi v odraslem obdobju, ali jim obravnava pomaga, pri pozitivni spremembi? Obstajajo kakšni podatki o tem?
Seveda je kar nekaj mladoletnih storilcev, ki svojo kriminalno pot nadaljujejo tudi v odrasli dobi. To je razvidno iz vsakodnevnega dela s kazenskimi ovadbami in pri obravnavah na sodišču. Posebna kazenska evidenca za kazniva dejanja, ki jih je morda izvrševal polnoletni storilec kaznivih dejanj kot mladoletnik pa se ne sme voditi.
K pozitivni spremembi mladoletnega storilca kaznivih dejanj po moji oceni pomaga še posebej hitro obravnavanje na sodišču, dosledno izvajanje izrečenih vzgojnih ukrepov in seveda tudi sodelovanje staršev pri tem izvajanju. Starši dajemo zgled svojim otrokom. Zelo slab zgled za mladoletnega prestopnika pa je po mojem mnenju kritizerstvo posameznih sodnih postopkov s strani nekaterih staršev, ki so prisotni pri obravnavah, vodenih zoper mladoletnike, na tak način zmanjševanje veljave sodnikov in centrov za socialno delo, ki obravnavajo njihove otroke; nič boljši zgled tudi ne dajejo vsakodnevne informacije v dnevnih medijih o različnih kriminalnih aktivnostih posameznikov; verjetno je problematiko dokazovanja mladoletnikov preko izvajanja kaznivih dejanj potrebno iskati tudi v predvajanju različnih filmov s kriminalno vsebino, informacij z nasilno vsebino na vseh področjih spletnega medmrežja, morda tudi v preobremenjenosti staršev s službami, pomanjkanjem preživljanja skupnega časa staršev in otrok.
Bistvo kazenskega postopka zoper mladoletne storilce kaznivih dejanj pa je njihova prevzgoja, ne kaznovanje. Z njihovo prevzgojo se preko nadzorstva Centrov za socialno delo, različnih navodil, ki mladoletnega storilca kaznivega dejanja usmerjajo k pravilnejšim odločitvam ter različnih oblik pomoči mladoletniku ukvarjajo tako sodniki za mladoletnike kot tudi tožilci, ki smo za to delo posebej specializirani in se udeležujemo različnih izobraževanj v tej smeri. Pogrešam pa specializacijo odvetnikov za zastopanje mladoletnih storilcev kaznivih dejanj.
Kateri so tisti vzroki, zaradi katerih se slovenski mladoletniki najbolj pogosto znajdejo v kazenskih postopkih?
Mladoletniki se v kazenskem postopku še vedno največkrat znajdejo zaradi premoženjskih deliktov, vzrokov za to pa verjetno ni iskati zgolj v slabih premoženjskih razmerah njihovih staršev in skrbnikov. Gre za tako imenovane majhne tatvine izdelkov majhne vrednosti, vzetih iz različnih veleblagovnic – parfumov, oblačil boljših znamk, včasih tudi prehrambenih izdelkov, sladkarij. Kar je zaskrbljujoče pa je dejstvo, da se povečuje število mladoletnih storilcev kaznivih dejanj s področja mamil, vsaj v ljubljanskem okrožju, ter nasilja nad starši.
Ali obstajajo kakšni primeri, da so kazensko odgovornost za otrokovo početje morali nositi tudi starši otroka?
Na ljubljanskem tožilstvu ne beležimo primera, ko bi za otrokovo (nezakonito) ravnanje kazensko odgovornost nosili starši, pač pa je bilo kar nekaj primerov, ko je bila zoper starša, ki je izvajal kazniva dejanja v prisotnosti svojega otroka, podana še kazenska ovadba zaradi kaznivega dejanja zanemarjanja mladoletne osebe in surovega ravnanja.
Pripravil: Andrej Kovačič E: andrej.kovacic@varensvet.si
