Kot psihologinja delate v SV že 17 let, trenutno na delovnem mestu svetovalke za psihološko dejavnost na General štabu SV. V SV ste opravljali naloge psihologa na različnih področjih, od dela z naborniki, dela v izobraževanju in ukvarjanju z razvojem voditeljstva, do dela na selekciji in delo enotovnega psihologa v 1. Brigadi SV. Kot psihologinja ste delovali tudi na MOM, v kontingentu KFOR. Ali nam lahko predstavite delo in naloge psihologov v Slovenski vojski?
Psihologi v Slovenski vojski izvajamo psihološko dejavnost. Pri tem izhajamo iz strokovne usposobljenosti in določil kodeksa psihološke etike. Delujemo strokovno avtonomno. Naše naloge so opredeljene v Direktivi o zagotavljanju psihološke dejavnosti.
Naloge lahko razdelimo na sledeče sklope:
- sodelovanje v kadrovskih procesih, kamor prištevamo vse oblike selekcij in preventivne psihološke preglede;
- izobraževanje s področja vojaške psihologe tako na vojaških šolah kot v obliki funkcionalnega izobraževanja po enotah SV;
- podpora poveljujočim pri upravljanju s človeškimi viri: spremljanje enote, analiza odnosov, predlogi sprememb in svetovanje poveljujočim pri uvajanju izboljšav za večjo učinkovitost in boljše počutje pri delu;
- psihološko svetovanje in pomoč tistim pripadnikom, ki se znajdejo v psihični stiski;
- razvoj stroke in znanstveno raziskovalno delo.
Psihologi znotraj SV delujemo v enotah SV na ravni brigad, v vojaškem zdravstvu, vojaškem šolstvu, na področju celostne skrbi. Imamo tudi predstavnika na strateškem nivoju (na Generalštabu), katerega naloga je svetovanje vodstvu in koordiniranje aktivnosti psihologov.
Koliko psihologov je zaposlenih v Slovenski vojski?
V Slovenski vojski je trenutno zaposlenih 17 univerzitetno diplomiranih psihologov, ki delo psihologa tudi dejansko opravljajo.
Foto: Carmen Kos, Kabinet načelnika Generalštaba SV
Kako poteka psihosocialna pomoč v primeru, ko/če jo pripadniki/ce Slovenske vojske potrebujejo?
Če se pripadniki SV znajdejo v situaciji psihične stiske iz različnih razlogov in po lastni presoji ali na pobudo drugih želijo strokovno psihološko pomoč, se lahko obrnejo na psihologa SV osebno, po telefonu ali po elektronski pošti ter se z njim dogovorijo za srečanje. Psihološka obravnava se s pripadnikom praviloma izvaja v delovnem času. V primeru socialne stiske pripadnika je v okviru SV zagotovljen tudi dostop do socialnih delavk.
Ali pripadniki/ce opravljajo psihološka testiranja samo pred zaposlitvijo v Slovenski vojski, ali tudi v času zaposlitve, kot t.i. obdobno preverjanje psihološkega stanja?
Psihološka testiranja so sestavni del psihološkega pregleda, ki se izvaja v okviru preventivnih zdravstvenih pregledov – ti potekajo pred zaposlitvijo v SV kot tudi kasneje kot obdobni preventivni pregledi, v predpisanih časovnih okvirih.
Foto: Carmen Kos, Kabinet načelnika Generalštaba SV
Ali morda obstajajo podatki, kako zanesljivo je psihološko testiranje pripadnikov Slovenske vojske, torej kandidatov za zaposlitev in kasnejša njihova ravnanja v času zaposlitve?
Spremljanje sicer izvajamo, a ne sistematično in ne na način, da bi lahko iz tega izluščili veljavne ugotovitve.
Foto: Carmen Kos, Kabinet načelnika Generalštaba SV
Ali nam lahko poveste kaj o psiholoških vidikih mednarodnih operacij in misij? Kaj se običajno dogaja s pripadniki pred in po prihodu na/z misije?
V letu 2013 sem v treh številkah revije Slovenska vojska objavila članke o tem in celoten proces podrobno razložila. Na tem mestu bom skušala povzeti bistvene vidike.
Mednarodna operacija in misija (MOM) za pripadnika in njegovo družino predstavlja veliko življenjsko spremembo – posameznik zapusti svoje primarno okolje in svojo socialno mrežo in za določeno časovno obdobje (običajno je to šest mesecev) oddide v drugo okolje s svojo enoto opravljati naloge, ki so določene. Ključni dejavniki pri tem so: usposobljenost za opravljanje dela (in s tem povezan občutek kompetentnosti), motiviranost, odnosi znotraj enote in vodenje. Ti dejavniki vplivajo tako v času priprav na MOM, kot v času trajanja misije. Med MOM pa se temu lahko pridružijo številni stresorji, ki so povezani z opravljanjem dela v drugačnem kulturnem okolju in ob določeni stopnji ogroženosti. Po izkušnjah pa v času misije pripadnike najbolj obremenjujejo družinske razmere. Tako kot se mora pripadnik prilagoditi na življenje in delo na MOM, tako se mora tudi družina prilagoditi na življenje brez enega družinskega člana. Večina družin je pri tem sicer uspešnih – razvijejo svojo družinsko rutino, nekatere pač ne. V času trajanja MOM pa se lahko pojavijo tudi dogodki, ki za družino predstavljajo problem, pripadnik na MOM pa pri tem ne more pomagati. Zato je pred odhodom pomembna priprava družine in zavedanje, da bo za družino moral poskrbeti nekdo drug iz socialne mreže. Seveda pa je tudi povratek z MOM zahteven, včasih še celo bolj kot odhod – družina in pripadnik se mora ponovno prilagoditi na prejšnji način življenja in se soočiti z vsemi zahtevami (ki v času MOM le niso bile prisotne). Nekako se zdi, da je življenje na MOM kljub zahtevnim nalogam lahko lažje.
PRIPRAVILA: Andrej Kovačič, IVK inštitut / Varensvet, Carmen Kos, Kabinet načelnika Generalštaba Slovenske vojske /Oddelek za stike z javnostmi
