Slika 1: Pri pregledu vozila je telesni stražar našel pod zadnjim sedežem nastavljen eksploziv
Poglavje bomo začeli s citatom iz revije »Combat & Millitaria«, ki temelji na irskih izkušnjah glede improviziranih eksplozivnih naprav in o katerih, kot strokovni sodelavec piše James Shortt- generalni direktor IBA-e:
»Malo je nacij toliko zainteresiranih za improvizirane eksplozivne naprave, kot so Britanci. Skozi leta so jih skupine, kot je IRA, soočale s to vrsto orožja. Presenečen sem nad podatkom, da so takšne naprave Irski republikanci uporabljali že v decembru leta 1867. Oblasti so tedaj takšne naprave imenovale »peklenske naprave«.
Začetek nove kampanje v letu 1969 je predstavljalo samoobrambni program skupnosti, ki pa je prerasel v neko vrsto terorizma. Takšne naprave so začeli prvi koristiti lojalni posamezniki 3-4 mesece pred napadi skupin, ki so začele izvajati napade avgusta 1969. leta.
V juliju 1970 so poškodbe, zaradi uporabe takšnih naprav, utrpeli najprej britanski vojaki, kasneje pa še nekateri drugi civilisti. V večini primerov je bila uporabljena pretežno ista metoda – IED naprava prilepljena pod vozilo ter aktivirana iz varne razdalje.
Čeprav je teroristična oprema bila že dolgo v obtoku, so vojaške in politične osebnosti še vedno umirale, ker niso dovolile pregledov svojih vozil, saj jih je takšno početje (poseganje v njihovo zasebnost in čakanje zaradi pregleda vozila) zelo razburjalo in motilo. Danes se je čas pregleda vozil z uporabo sodobnih elektronskih naprav bistveno skrajšal.
Napake so na žalost delali tudi timi telesnih stražarjev. Pred nekoliko leti sem srečal tim telesnih stražarjev iz Rodezije na jahti v enem alžirskem pristanišču. Vprašal sem jih, kdo od njih je potapljač, kdo je pregledal plovilo pod vodno gladino, a oni so me samo slepo gledali. Nisem opazil, da bi nekdo opravil to vrsto pregleda.
To je še en primer tistega, kar se dogaja, ko redarji igrajo vlogo telesnih stražarjev ali ko bivši vojaki mislijo, da so sposobni za adekvatno zaščito osebe.
Slika 2: IVAN TODOROV je imel za telesnega stražarja prvaka Bolgarije v »wrestlingu« Jordana Spaskova, čigar moč in veščina rokoborbe nista pomagali, ko je eksplodiral avto. Potrebna je bila veščina pregleda vozila. Od telesnega stražarja je ostala samo roka…
Ni pomembno koliko ste zlobni ali mislite, da ste zlobni, kakšen naziv imate v borilnih veščinah, na kakšen način prisilite druge, da vam nosijo torbe,…. Eksploziv, ki je od vas stokrat lažji je vseeno močnejši od vas.
Če terorist ustreli s puško ali pištolo vašo varovano osebo, tvegate, da izgubite stranko, vendar še vedno lahko zamenjate službo. Če jim uspe aktivirati bombo v bližini vaše varovane osebe, … lahko ugibate kdo je junak, ki stoji poleg tarče. To ste vi – telesni stražar.«
Da lahko telesni stražar prepozna eksplozivno napravo, mora vedeti iz česa je naprava sestavljena, kako funkcionira in kakšen učinek lahko ustvari. To so osnove glede eksploziva, ki jih mora poznati vsak profesionalni poklicni telesni stražar.
Slika 3: Improvizirana eksplozivna naprava
Vrste eksploziva
Slika 4: Aktovka napolnjena z eksplozivom
Eksplozivi so kemikalije. Obstaja veliko vrst eksplozivnih kemičnih snovi, ki se jih aktivira na različne načine z uporabo sile, zunanji dražljaji, kot so vročina, dotik, udarec,… . Razstrelivo lahko razvrstite po moči, oziroma po njihovi rušilni moči. Podvajanje eksploziva ne pomeni, da se podvoji tudi njegova moč.
Nadalje lahko razvrščamo eksplozivna sredstva v dve vrsti in sicer »nizko eksplozivni eksplozivi« in »visoko eksplozivni eksplozivi«. Nizko eksplozivni eksplozivi so substance ali mešanice s katerimi se polnijo projektili.
Primer je črni smodnik (začetek uporabe leta 1250) , ki se ga je sprva uporabljalo v artileriji in za polnjenje pušk, dokler niso ugotovili, da ima boljši učinek, če se ga nabije. V majhnem prostoru, ko je smodnik nabit se hitreje segreje, izpušča pline in to povzroči eksplozijo.
Visoko eksplozivni eksplozivi so povsem drugačni. Ti se imenujejo detonatorji saj povzročajo hitro detonacijo, ki je vzrok za nadzvočne valove, ki potujejo hitro in razgrajujejo molekule plina. Rezultat je veliko večja eksplozivnost. Po občutljivosti se delijo v primarne in sekundarne eksplozive.
Na splošno se govori, da bolj kot je eksploziv močnejši, lažje se z njim rokuje. Za to vrsto eksploziva je namreč potrebna močnejša detonacija.
Detonatorji
Slika 5: Nameščanje detonatorja z vžigalno vrvico v eksploziv
Za povzročitev eksplozije, je potrebna vžigalna vrvica, ki se jo prižge z ognjem. Za prispodobo; ne morete z vžigalico zakuriti direktno kos oglja. Če hočete zakuriti oglje potrebujete kos lahko vnetljivega papirja in nekaj lesenih trsk.
Takšen postopek se uporablja tudi za eksploziv. Iniciacija se prične z detonatorjem, ki vsebuje več vrst fulminata, pikrata in stifnata, ter diazo-dinitro fenol. V nekaterih detonatorjih so polnitve razdeljene na dva dela in tako pride do zgorevanja v dveh fazah. Nikoli niso večji od zrna graha.
Obstajata dve vrsti detonatorjev – neelektrični in električni. Neelektrični detonator se aktivira s kemičnim ali mehanskim sredstvom. Kemični detonator je podolgovat in prepojen s kemični elementi, ki povzročijo kemijsko reakcijo. Mehanski detonator je oblikovan kot udarna igla z vzmetjo. Primer najdete pri ročni bombi ali revolverju.
Električni detonator je spojen z eksplozivom preko negativne in pozitivne žice. Električna energija segreje povezavo (žarilna nitka) in na takšen način aktivira eksploziv. Teroristi običajno uporabljajo električne detonatorje, medtem, ko vojska raje uporablja neelektrične detonatorje.
Električni krogi terorističnih bomb
Električni krogi, ki se jih uporabljajo za vezavo pri bombah so lahko enostavni, v serijah ali paralelni. Enostavni električni krogi so sestavljeni iz eksplozivnega polnjenja, detonatorja (ponekod tudi dva, če bi prvi detonator zatajil), baterije ali nekega izvora električne energije in stikala s katerim se naprava aktivira na mestu.
V preteklosti so se mnogi teroristi po nesreči razstrelili, ko so poskušali aktivirati eksplozivno napravo, zaradi nošenja prstanov in drugega nakita, pri čemer je prišlo do stika-aktivacije eksploziva. Za izognitev tem tipom nesreče se postavlja dodatno-varnostno stikalo.
Način paralelne vezave omogoča teroristom, možnost aktiviranja eksplozivne naprave preko drugega »sprožilca« vendar istega detonatorja v primerih, če se njihovo napravo odkrije.
Možnost, da odkrijete več takšnih naprav, ki so paralelno vezane je enaka možnosti, da dobite zadetek na loteriji. Vaše delo ni, da igrate vloge Mela Gibsona iz filma ampak, da vašo varovano osebo odpeljete na varno, daleč stran od vseh mogočih eksplozivov.
Vir: Gradivo IBA HQ
