Vaša poklicna pot je potekala v obrambnem sistemu, ali ste danes kot upokojeni generalmajor mnenja, da ste se pravilno odločili, ko ste izbrali vojaško kariero?
Vojaškim profesionalcem služba domovini z njenimi prednostmi in pomanjkljivostmi nekako zleze pod kožo in priraste k srcu. Ker sem preživel tudi nevarne čase priprav na osamosvojitev in vojno za samostojno Slovenijo leta 1991 lahko rečem, da sem imel srečo. Zatem pa so se mi kot poklicnemu vojaku odprla nova obzorja, tako da lahko trdim, da sem se pravilno odločil, ko sem izbral vojaško kariero. Gotovo pa bi s podobnim zanosom, energijo in veseljem uspešno opravljal tudi drugo delo in službo.
Foto: osebni arhiv, z delegacijo Slovenske vojske na obisku v Berlinu, oktobra 2009
V obdobju 2004–2005 ste v ZDA končali podiplomski (magistrski) študij na National Defence University (NDU) v Washingtonu, kjer ste magistrirali na Industrijskem kolidžu oboroženih sil ZDA (ICAF). Ali nam lahko poveste več o študiju in kako to, da ste se odločili za študij v ZDA?
NDU je takrat imela tri fakultete med njimi tudi ICAF, ki danes nosi ime Eisenhower school. Na šolanje v ZDA sem bil povabljen preko ameriškega vojaškega poveljstva v Evropi, tja pa me je napotilo slovensko ministrstvo za obrambo. ICAF je bila fakulteta za šolanje bodočih visokih državnih predstavnikov, tako da sem magistriral iz strategije upravljanja z nacionalnimi viri. Slovenija na ta šolanja pošilja kandidate za zasedbo visokih obrambno-vojaških dolžnosti. Do leta 2007 so stroške plačevali vlada ZDA in sponzorji, zatem pa so stroški šolanja, tako kot za izobraževanja v drugih državah (npr. V. Britaniji, Nemčiji, Kanadi) šli v breme Slovenije.
Na šolanju sem bil del mednarodne študijske skupine na dveh fakultetah s po 7 odstotki tujih študentov. Interdisciplinarni študij je v dveh semestrih obsegal obvezne osrednje predmete (2×5), izbirne predmete (4), po eno študijsko potovanje mesečno z obiski državnih in industrijskih institucij, zaključno študijsko potovanje ter zaključno raziskovalno nalogo. Nas ICAF-ovce (poimenovali so nas modri tigri) so usposabljali za policy makerje s težiščem na pisnem izražanju in raziskovanju (skupaj 18 seminarskih nalog za ocenjevanje ter zaključno raziskovalno nalog), kolege na sorodni National War College (NWC) (poimenovali so jih rdeči bojevniki) pa težiščno za strateške poveljnike in ustno nastopanje. Sodelovanje tujcev je bilo možno v dveh modulih, kot slušatelj ali kot študent v magistrskem programu. Izpostavljam dodelan sistem študija, vrhunske nosilce predmetov, posebna predavanja visokih državnih predstavnikov vključno s predsednikom ZDA. K temu je treba omeniti sodobno univerzitetno knjižnico in e-dostopnost do virov za raziskave in študij. Bilo je tudi nekaj razlik med nacionalnimi in mednarodnimi študenti, ki so izhajali iz ameriške ureditve varovanja tajnih podatkov in varovanja najvišjih razvojnih skrivnosti države. Škoda, da ne moreš absorbirati še več znanja, ki je tam na razpolago.
Moje šolanje je potekalo v času razcveta svetovnega multilateralizma, čeprav smo kot nasledstvo obdelovali tudi napadalni avtoritarizem in populizem ter vprašanja povezana z nostalgijo hladno vojne prakse. Migracije smo že takrat obravnavali kot sredstvo ogrožanja nacionalne varnosti in povezovali z vprašanji zmanjševanja ogljične (predvsem naftne) skupnosti na eni in rastjo prebivalstva na drugi strani. Po petnajstih letih bi lahko trdil, da je to čemu smo sedaj priča, šele začetek znamenitih Huntingtonovih spopadov.
Foto: osebni arhiv, skupinska slika mednarodnih študentov NDU na ICAF in NWC v akademskem letu 2004-2005 (v prvi vrsti drugi z desne)
Med številnimi domačimi in tujimi odlikovanji, ki ste jih prejeli, je tudi častnik francoske legije časti (Legion d’honneur / 2011), ali nam lahko poveste več o tem priznanju?
To mednarodno priznanje ni edino, ki sem ga prejel, sem pa nanj zelo ponosen. Pred mano so visoko francosko državno odlikovanje prejeli trije načelniki Generalštaba Slovenske vojske. S tem odlikovanjem se Republika Francija na nek način zahvaljuje za sodelovanje, vojakom seveda na obrambno-vojaškem področju in za skupno delovanje na mednarodnih operacijah in misijah. V obdobju mojega načelnikovanja Slovenski vojski je bilo to povezano s taktičnimi helikopterskimi prevozi in skupnem vzpostavljanju vojaških zmogljivosti za razminiranje na morju. Meni je glede bilateralnega sodelovanja ostalo v spominu predvsem vzpostavljanje zmogljivosti 18. bataljona za radiološko, kemično in biološko obrambo Slovenske vojske in skupno nastopanja teh zmogljivosti s Francijo za potrebe certificiranja zmogljivosti za bojne skupine EU. Takrat smo oboji lahko neposredno primerjali kje smo z opremo, znanjem in vojaškimi sposobnostmi.
Bili ste načelnik GŠSV, kako bi ocenili stanje SV v času v katerem ste vodili SV in stanje danes v SV?
Jaz sem Slovensko vojsko vodil od maja 2009 do februarja 2012 in primerjava s časi po tem je zapletena. Razvoju Slovenske vojske sem posvetil tudi raziskavo za potrebe doktorske disertacije, ki je bila potrjena leta 2014. Posledice gospodarske krize so vojsko prizadele že leta 2011, pa vendar to takrat še ni zaustavilo njenega razvoja. V mojem mandatu smo vsa tri leta uspeli zadržati obseg vojske na 7600 pripadnikih stalne sestave in v kolikor bi letni vladni kadrovski načrt dovoljevali, bi nas bilo še več.
Moja vizija je bila pripraviti in izpeljati transformacijo vojske, tako da bi bila majhna in urejena, profesionalna in kredibilna vojaška zmogljivost države. Po mojem odhodu, so se na vrhuncu gospodarske krize in omejevanja financiranja obrambnih potreb, prizadevanja z transformacijo spremenile v prizadevanja za preživetje sistema in to je na nek način glavni imperativ še sedaj. Mirovna dividenda, ki se je kazala v tem, da smo dogovorjeno in predvideno financiranje vojske preusmerjali na druga družbena področja, se je izčrpala. S tem smo zaigrali tudi pomemben del nacionalne kredibilnosti v zavezništvih. Z izkazovanjem negativne ocene vojske, zadnja štiri leta, pa kažemo tudi kako smo šibki in ranljivi.
Kateri so po vašem mnenju glavni razlogi za stanje v SV?
Razlogov je več in njihovih interpretacij tudi. Ponavljam in na prvo mesto postavljam pripravljenost vsakokratne politike za to, da ima urejeno in funkcionalno urejeno vojaško organizacijo, da izpolni strateške in planske obveznosti za nacionalno obrambo, zavezništvo in nenazadnje do ljudi v sistemu. S tem je na drugem mestu povezana tudi politična vizija, ki se reflektira v viziji vodilnih v obrambnem ministrstvu in vojski in temu primernem voditeljstvu. Na tretje mesto bi postavil nekonsolidirano stanje v sistemu, kjer se nekatere zadeve vlečejo tudi iz preteklosti, potem pa še aferaštvo in negativizem, tudi v že omenjeni negativni oceni bojne pripravljenosti Slovenske vojske. Na četrto mesto postavljam neadekvaten sistem nadomestil (plač in zaščite zaposlenih) vojaških oseb, čeprav nekateri to uvrščajo celo med glavni razlog.
Foto: osebni arhiv, kot predsednik Zveze slovenskih častnikov na skupščini na Igu leta 2018
Kakšno vojsko bi po vašem mnenju potrebovala RS, glede na razmere v regiji in širše?
Najprej naj izpostavim, da samozadostne vojske za nacionalno obrambo v naši ožji in širši soseščini ne zagotavlja nobena država. Slovenija, če hoče obstati, mora in lahko vzdržuje vojsko kot je v sodelovanju s partnerji v Nato in vojaških strukturah EU projektirana, vendar se ne izgrajuje. Če bi ob tem uspeli rešiti še nekaj vprašanj glede ohranjanja rezerv, pa ne mislim le kadrovskih, bi bila odpornost države in njenih obrambno-varnostnih in zaščitno reševalnih struktur bistveno boljša. Pa tudi država bi bila manj ranljiva.
Danes nekateri kar kličejo po vrnitvi naborništva in obvezne službe. Starega tipa naborništva in posledično strukture vojske, za katerega smo v SFRJ dajali med 4 in 4,5 odstotka DBP, po osamosvojitvi v Sloveniji pa prvo desetletje tudi najmanj enkrat več, kot danes ko namenjamo en odstotek, po moje ni več smiselno in možno obuditi. Nisem pa nasprotnik sodobne samoizbirne domovinske obveze oziroma službe tako za fante kot dekleta. Vendar so te rešitve lahko le dopolnitev zmogljivosti in jedra stalne vojske, policije in sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.
P. B. E: info@varensvet.si
