Ste eden vodilnih strokovnjakov za varnost in terorizem na Hrvaškem, kjer izvajate usposabljanje pripadnikov varnostnih služb in agencij. Katere omenjene varnostne strukture se največ poslužujejo vaših usposabljanj, in kako so pripravljene na tovrstne grožnje?
V zadnjem času varnostne službe in agencije na Hrvaškem čedalje več sredstev namenjajo za usposabljanje svojih zaposlenih. To velja še posebej za specijalistična usposabljanja za telesne stražarje in koncept ”Activ shooter”, ki ga izvajamo. Bolj kot se povečuje število terorističnih napadov in žal število žrtev v njih, se vsi, ki delamo na področju varnosti in varovanja, v državnem kot zasebnem sektorju zavedamo dejstva, da moramo vložiti še dodaten napor, da bi zagotovili najvišjo stopnjo varnosti za osebe in institucije, ki jih varujemo.
Tisto, kar nam predstavlja največji izziv je varovanje javnih zbiranj, kjer se nahaja večje število ljudi, saj opažamo, da je tendenca napadov na takšne cilje v porastu. Iz tega razloga me zelo veseli, da čedalje več varnostnih podjetij razmišlja proaktivno in namenja za usposabljanje svojih zaposlenih čedalje več sredstev, ter svoje varnostne protokole prilagaja novim izzivom.
Foto: osebni arhiv
Svojo specialistično izobraževanje in usposabljanje ste opravili v Izraelu. Ali nam lahko poveste, kako izgleda tovrstno usposabljanje?
Izrael je sigurno država, ki izvaja usposabljanje na področju varnosti in varovanja na najvišjem možnem nivoju, in ki pri tem ne podcenjuje znanja in izkušenj drugih držav in institucij. Vsekakor je tisto, kar bi posebej izpostavil pri specialističnem usposabljanju v Izraelu, je delo z njihovimi strokovnjaki, ki imajo zelo veliko izkušenj z delom varovanih oseb in institucij na najvišji stopnji tveganja, ter delo z vodilnimi svetovnimi strokovnjaki za protiterorizem, ter odlično infrastrukturo za izvajanje izobraževanja. Prav tako bi izpostavil delo z visoko sofisticirano opremo. Zraven znanja, inštruktorji in predavatelji prenašajo tudi veliko izkušenj, ki so jih pridobili kot pripadniki izraelskih varnostnih služb.
Foto: osebni arhiv
Kako teroristične organizacije izbirajo samomorilske bombne napadalce, kako jih lahko prepoznajo državljani, in kam pobegniti oz se skriti, če smo soočeni s terorističnim napadom?
Teroristične organizacije uporabljajo različne metode za novačenje samomorilskih bombnih napadalcev. Kot prvo ustvarijo vzdušje namenjeno novačenju na način, da osebe z veliko avtoriteto, kot verski voditelji, poveličujejo mučenike in člane njihovih družin. Na ta način tudi njihova skupnost simpatizira mučenike in pogosto tudi finančno pomaga njihovim družinskim članom. To lahko vpliva na odločitev nekoga, da postane bombni samomorilec, da bi mu bila družina po njegovem ”delu” finančno priskrbljena. To se seveda nanaša na osebe v slabem finančnem stanju. Prav tako izkoristijo mentalno stanje oseb, katerim so ”neverniki” ubili bližnje družinske člane, ali osebe, ki imajo nizko stopnjo samospoštovanja, in ki verjamejo, da je to edini način, da postanejo ”veliki”, in da dosežejo politični in verski cilj svojega naroda ali skupnosti, kateri pripadajo. Prav tako je lahko razlog, da v kolikor neka oseba izvrši določeni ”neoprostljivi greh”, npr. homoseksualnost ali nekaj podobnega, in razumejo, da zaradi tega ne bodo mogli v raj, obstaja verjetnost, da se jih prepriča, da bodo s tem delom žrtvovanja bili njihovi grehi izbrisani. Temu oni pravijo ”beli, kot sneg”, in da bodo lahko odšli nato v raj.
Seveda obstajajo tudi drugi razlogi zato, da neka oseba postane samomorilski bombni napadalec, kar je pa odvisno od države, oziroma okrožja iz katerega prihaja, njene osebnosti in drugih parametrov.
Foto: osebni arhiv
Kako lahko prepoznamo samomorilskega bombnega napadalca?
To je zelo zahtevna naloga in situacija, zato varnostne službe iščejo različne načine, kako prepoznati in locirati osebe, ki se pripravljajo na to izvedbo. Ena stvar, ki otežuje ta proces je tudi dejstvo, da je na podlagi statistike čedalje več napadalcev posameznikov, glede na skupine. To dodatno otežuje odkrivanje teh oseb, ker ne obstaja komunikacija z drugimi osebami, ki bi jih varnostne službe lahko prestregle.
Obstajajo pa vseeno nekateri detajli, ki bi lahko bili indikator, da gre za samomorilskega bombnega napadalca:
- Nekateri samomorilski bombni napadalci pred izvedbo napada ritualno nanesejo nase večje količine vonja na zeliščni osnovi, ker so alkoholni vonji prepovedani. Nanesejo jih na vse dele telesa in na obleko.
- Pogosto nosijo brado, katero neposredno pred izvedbo napada obrijejo, da bi se lažje vklopili v maso ljudi (seveda v evropskih državah). Zaradi tega jim je spodnji del obraza svetlejši od zgornjega.
- Zaradi eksploziva, ki ga nosijo na sebi imajo slabše mobilen zgornji del torza, zato imajo t.i. robotsko hojo.
- Imajo pretiran fokus in se ne odzivajo na vizualne dražljaje in zvoke v okolici, ter so fokusirani izključno na točko pred seboj in na mesto izvršitve napada.
- Pogosto izgledajo, kot da govorijo z samim seboj, ker izgovarjajo molitev pred izvedbo napada.
- Prav tako pogosto nosijo neprilagojeno obleko, ki je večja in širša, kot običajno, da lažje prekrijejo eksplozivne naprave na sebi.
Seveda obstajajo tudi drugi specifični indikatorji. Moram pa poudariti, da vsak od omenjenih znakov, če ga opazujemo posamezno, ne pomeni nič, če jih pa opazimo več na isti osebi, pa obstaja velika verjetnost, da gre za osebo, ki bo izvršila takšno vrsto napada.
Državljane učimo, da v teh situacijah ravnajo na način POBEG-SKRITJE-NEVTRALIZACIJA.
Pobeg z mesta izvedbe napada je najboljša izbira, seveda v koliko obstajajo pogoji zato. V kolikor pobeg ni mogoč, se poskušamo skriti v nek prostor, zaklenemo vrata, če je to mogoče, izkoristimo kakšen predmet za blokado vrat, in čakamo, da pride interventna skupina. V kolikor tudi to ni mogoče, nam preostane samo še nevtralizacija napadalca, s katerim se moramo soočiti, če nimamo druge možnosti. To je potrebno narediti hitro, z elementi presenečenja, v kolikor je to mogoče, pri čemer moramo biti sigurni, da smo napad nevtralizirali.
Seveda za vsako od teh situacij obstajajo določeni protokoli, katerih bi se morali držati, da bi preživeli tako nevarno situacijo.
Foto: osebni arhiv
Metode terorizma se menjajo, kako se lahko varnostne službe pripravijo na spremembe v delovanju in taktiki teroristov?
Res je, metode terorizma se menjajo, zato nikoli ne smemo podcenjevati možnosti za delovanje terorista. Na področju varnosti in varovanja obstaja t.i. pojem Črni labod (Black Swan), ki opisuje situacije, ki se zgodijo prvič in brez kakršnekoli najave oz znakov. Ena takšnih situacij je bil tudi napad v New Yorku, ko so bila uporabljena letala, kot orožje. Zelo težko je predvideti kaj se bo dogajalo v prihodnosti, vendar eno stvar pa vedno izpostavljam v svojih predavanjih pripadnikom varnostnih struktur. Od napadov v Parizu je stanje varnosti dvignjeno na visoko stopnjo. Teroristom je veliko težje priti do ljudi, ki se nahajajo npr. v nekateri koncertni dvorani. Kar bi teroristi v tem primeru morali narediti je, da bi prisilili ljudi, da pridejo do njih. Kaj to dejansko pomeni? Morali bi pred tem izvesti eno manjšo diverzijo v tej dvorani, ter s tem prisiliti ljudi na evakuacijo, ter jih nato pričakati zunaj. To so situacije, ki jih ljudje zadolženi za varnost in varovanje ne bi smeli nikoli dovoliti, ter bi morali predhodno pripraviti posebne evakuacijske protokole.
Foto: osebni arhiv
Kakšno je vaše mišljenje, ali bi bila Hrvaška lahko tarča terorističnega napada?
Nobena država žal ni imuna na teroristične napade. Sem pa mnenja, da je Hrvaška ena izmed bolj varnih držav, naloga vseh nas pa je, da takšna tudi ostane v prihodnosti.
Andrej Kovačič E: andrej.kovacic@varensvet.si
