Zaposleni ste na Ministrstvu za pravosodje in sicer kot svetovalec za varnost, med drugim pa ste odgovorni tudi za varnost pravosodnih organov. Za namen zagotavljanja varnosti se pri tem štejejo vsa sodišča, državna tožilstva in državno pravobranilstvo. Ali nam lahko poveste, kakšne so pravzaprav vaše naloge in komu ste odgovorni za svoje delo?
Področje spremljanja zagotavljanja varnosti in varnostnih standardov pravosodnih organov spada v Direktorat za pravosodno upravo Ministrstva za pravosodje, ki ga vodi generalna direktorica, ki ji odgovarjam za svoje delo. Na tem področju izvajam koordinacijo izvajanja varnostnih ukrepov in zagotavljanje enotnih varnostnih standardov, pregledujem in potrjujem ocene ogroženosti ter pregledujem načrte varovanja pravosodnih organov, spremljam varnostne dogodke, jih analiziram in se po potrebi vključujem v razreševanje problematike, izvajam usposabljanja zaposlenih v pravosodnih organih, sodelujem s pravosodnimi organi na področju zagotavljanja varnosti, jim svetujem pri vzpostavljanju varnostnih ukrepov, sodelujem z institucionalnimi nosilci varnostnih nalog, pripravljam varnostna mnenja ob načrtovanju izgradnje sistemov tehničnega varovanja in sodelujem z drugimi službami ministrstva pri pripravi zakonodaje s področja, ki ga pokrivam.
Na podlagi pooblastila ministra sem zadolžen še za področje varnosti tajnih podatkov, obrambno načrtovanje, področje zaščite in reševanja ter zagotavljanja varnosti ministrstva.
Pred tem ste bili zaposleni na Ministrstvu za notranje zadeve. Kako to, da ste se odločili za zamenjavo službe in za delo na področju pravosodja?
V svoji karieri sem imel srečo, da mi je uspelo vsakih pet let zamenjati delovno mesto, največkrat kar celo delovno področje. Vsa področja so bila povezana z zagotavljanjem varnosti, tako da sem na ta način sicer ostal povezan s tem področjem, vendar pa mi je opravljanje dela na različnih delovnih področjih omogočilo dober osebni in karierni razvoj ter ustrezno strokovno širino, ki je nujna za opravljanje najodgovornejših del na področju zagotavljanja varnosti.
Pri vzpostavljanju in vzdrževanju sistema upravljanja z varnostjo je treba upoštevati standarde, ki urejajo področje obvladovanja tveganj, domače in tuje dobre in slabe prakse, ter posebnosti in omejitve, ki jih zahteva posebna vloga sodne oblasti. Kako smo po vašem mnenju uspešni pri tovrstnem upravljanju z varnostjo na področju pravosodnih organov v RS?
Področje zagotavljanja varnosti pravosodnih organov je neločljiv del sodne uprave, v okviru katere so pravosodni organi pri zagotavljanju varnosti samostojni, varnost pa zagotavljajo načrtno, trajno in po veljavnih standardih s področja obvladovanja tveganj (SIST ISO 31000:2011 in SIST ISO 31010:2011), ob upoštevanju velikosti, lege, pomena in njihove ocene ogroženosti.
Na področju zagotavljanja varnosti je bil sprejet dokument »Pravosodje 2020«, v katerem je bila med drugim opredeljena tudi varnostna politika in cilji na področju zagotavljanja varnosti pravosodnih organov, ki jim sledimo s svojimi aktivnostmi.
V pravosodnih organih se postopoma uveljavljajo vsi nujni procesi, ki jih določata standarda; od prepoznave in presoje delovnih procesov in oceno ranljivosti, ogroženosti in tveganj, do načrtovanja, predvidevanja in vzpostavitve sorazmernih varnostnih ukrepov, organiziranje in izvajanje varnostnih ukrepov, zlasti fizičnega in tehničnega varovanja, ter spremljanje varnostnih dogodkov. Zlasti na tem področju je bil narejen največji napredek, saj imamo vzoren sistem spremljanja vseh varnostnih dogodkov, o katerih so seznanjeni vsi pravosodni organi. Najlažje lahko sorazmerno načrtuješ varnostne ukrepe, če poznaš tveganja, ogrožanja in svoje ranljivosti.
Osnovni namen zagotavljanja reda v pravosodnih organih in s tem povezane varnosti je v eni izmed svojih odločb opredelilo tudi Ustavno sodišče RS:
- varovanje in spoštovanje integritete in ugleda sodne veje oblasti;
- skrb za red in dostojanstvo sodišča ter interesov sodnega postopka;
- neovirano odločanje sodstva in s tem nujno povezano upoštevanje načela sorazmernosti;
- varstvo sodnikove osebnosti in s tem povezano preprečevanje vplivanja na njegove odločitve.
Sodstvo ima posebno vlogo v družbi, saj zagotavlja pravice in temeljne vrednote v pravni državi, ki mora uživati zaupanje javnosti, če naj bo uspešno pri izvajanju svojih nalog.
Dogodek, ki se je zgodil na sodišču v Milanu (Italija), pred približno pol leta, ko je storilec na sodišču s strelnim orožjem ubil sodnika in še dve osebi medtem, ko naj bi bili še dve osebi ranjeni, od tega ena huje, kaže na pomanjkljivosti v varovanju pomembnih institucij države, kjer naloge varovanja izvajajo zasebno-varnostne družbe. Glede na omenjeni primer se lahko veliko naučimo tudi pri nas, da do tovrstnih primerov ne bi prihajalo. Kako pri nas poteka izbor zasebno varnostne-družbe, kateri se zaupa varovanje sodišč ter kako in kdo izvaja nadzor nad delom varnostnikov na sodiščih?
Podobnih dogodkov kot je primer iz Milana je bilo v bližnji preteklosti in okolici še več. Podoben primer streljanja je bil v sodni palači v Bruslju, ko je storilec ubil sodnico in uslužbenko, leta 2009 je v Avstriji zaradi nezadovoljstva s potekom ločitvenega postopka prišlo do uboja sodne uslužbenke, v Argentini so v letošnjem letu našli umorjenega tožilca, v Turčiji pa so skrajneži zajeli tožilca, ki je kasneje v reševalni akciji zaradi hudih poškodb umrl. Tudi pri nas se pojavljajo primeri hudih oblik nasilja, na srečo pa najhujših posledic nismo imeli. Tako je bila v letu 1996 nastavljena bomba mariborskemu sodniku, leta 2005 je eksplodiralo zažigalno telo na novogoriškem sodišču, leta 2009 je eksplodirala bomba na sodničini hiši, v letu 2014 pa na dvorišču stanovanjske hiše upokojene tožilke. Vsi primeri terjajo od nas in institucionalnih nosilcev varnostnih nalog proaktivno delo in neprestano nadgrajevanje sistema zagotavljanja varnosti.
Največ lahko naredimo sami ravno z uveljavljanjem sistema upravljanja z varnostjo, katerega osnova je dvig samozaščitnega ravnanja in varnostne kulture zaposlenih ter s strokovnim izborom varnostnega osebja, ki nas varuje. Ne glede na to, da bomo najbolje lahko najbolje poskrbeli za varnost z lastno strokovno službo varovanja – pravosodno policijo, pa se je pomembno zavedati tudi prednosti zagotavljanja varnosti s pogodbeno službo varovanja, ki je trenutno prevladujoč način varovanja pravosodnih organov.
Načini izbora pogodbene službe varovanja so sicer različni (povabilo na oddajo ponudbe, javni razpisi), vendar postopoma vedno bolj prevladujejo javni razpisi na podlagi ekonomsko najugodnejše ponudbe, kot jih predvideva tudi dokument, ki je nastal ob podpori Evropske komisije (Nakup kakovostnih storitev zasebnega varovanja). Naš končni cilj bo, da bodo pri izboru na podlagi javnega razpisa poleg finančne sposobnosti ponudnika in pogodbene infrastrukture vedno bolj uveljavila tudi merila kakovosti in ne izključno izbor na podlagi najnižje cene. Poleg zahtevanih licenc na podlagi Zakona o zasebnem varovanju in potrebnih dovoljenj za izvajanje sevalne dejavnosti in izpolnjevanje drugih pogojev za uporabo rentgenske naprave za pregled prtljage, bi bilo največ poudarka pri kadrovskih pogojih za izbor ponudnika – pogojih za varnostno osebje:
- najmanj srednja oziroma poklicna šola;
- najmanj 5 let delovnih izkušenj s področja varovanja na podobnih delovnih mestih;
- predhodno varnostno preverjanje in odsotnost varnostnih zadržkov;
- dodatna strokovna znanja (usposobljenost za prvo pomoč, gašenje požarov, znanja izvajanja neposrednih pregledov s tehničnimi sredstvi in brez);
- omejitve izvajanja drugih del ter možnost izvajanja nadur do največ 20 ur mesečno.
Eden izmed pomembnih kriterijev izbora, s katerim bi zagotovili višjo pripadnost varnostnega osebja pravosodnim organom (največja slabost pogodbenega varovanja), bi po mojem bila tudi uveljavitev merila – določitev najnižje neto plače, ki jo lahko pogodbeni izvajalec izplača varnostnemu osebju. V svetu so znani primeri meril izbora v javnih razpisih, pa tudi primeri, ko naročnik poleg plače, ki jo zagotavlja pogodbeni izvajalec varovanja, tudi sami dodatno finančno stimulirajo varnostno osebje v znesku tja do 200,00 evrov mesečno.
Ali so sodniki in zaposleni na sodiščih deležni kakšnih izobraževanj s področja preventivnega delovanja in za spodbujanje varnostne kulture?
Že vrsto let v pravosodnih organih potekajo usposabljanja zaposlenih s področja zagotavljanja varnosti. V začetku so bila zlasti namenjena odgovornim osebam (predsednikom sodišč, direktorjem, vodjem uradov in drugim odgovornim osebam), od leta 2013 naprej pa smo pričeli z usposabljanjem vseh zaposlenih v pravosodnih organih. Zavedali smo se, da je v neugodni finančni situaciji težko zagotavljati zamenjavo nekaterih zastarelih sistemov tehničnega varovanja, zaradi česar smo povečali aktivnosti na drugih področjih upravljanja s tveganji. Največ aktivnosti je bilo izvedenih zlasti na področju usposabljanja zaposlenih s področja zagotavljanja varnosti. Razvili smo program usposabljanja »Varnost v pravosodnih organih«, kjer zaposlene seznanimo z varnostnimi dogodki, z osnovami upravljanja z varnostjo, pomembnostjo samozaščitnega obnašanja v različnih življenjskih situacijah v katerih se znajdejo v povezavi s svojim delom (varovanje podatkov, zaklepanje in postopki s ključi, pregled pošte, postopki ob obravnavah s povečanim tveganji, postopki ob evakuaciji, nasilne stranke, pripravljenost na izredne dogodke, idr.).
Od leta 2013 je bilo v pravosodnih organih za zaposlene (vključevali smo tudi varnostno osebje, ki varuje pravosodne organe) skupaj izvedenih 37 usposabljanj s skupno 2261 udeleženci. Udeleženci usposabljanj so v okviru evalvacije izrazili željo po nadaljevanju takšnega načina usposabljanja tudi z realizacijo drugih programov usposabljanja:
- komunikacija in delo s težavnimi strankami, psihološki vidiki in verbalna komunikacija s stranko v primeru kritičnih situacij;
- praktična usposabljanja zaposlenih za delovanje v kriznih situacijah, reševanje praktičnih primerov (evakuacija, pregled pošte, nasilne stranke, varnost pri uradnih urah, idr.);
- upravljanje s stresom in psihosocialne delavnice za primere prejetih groženj pravosodnim funkcionarjem, njihovi družini in predvsem otrokom.
Na podlagi njihovih pobud je bilo pripravljeno in že izvedeno usposabljanje »Grožnje z bombo in postopki v primeru najdbe sumljive pošte«, v pripravi pa je tudi program usposabljanja »Nasilje tretjih oseb na delovnem mestu – varnostni postopki«.
Pripravil: Andrej Kovačič E: andrej.kovacic@varensvet.si
