Zavod za prestajanje kazni zapora Dob je največji zavod v Sloveniji, namenjen prestajanju zapornih kazni za moške. Kakšna je trenutna (pre)zasedenost v zaprtem delu ZPKZ Dob?
Kapaciteta zaprtega dela zavoda je 449 obsojencev, kazen pa prestaja 513 obsojencev. Prezasedenost je bila predvsem v lanskem letu še bistveno večja. Po sprejemni fazi, ki traja približno en teden (masimalno en mesec), obsojenca nato razporedimo v enega izmed petih oddelkov znotraj zaprtega dela (trije starejši oddelki, dva nova od 2011). V kolikor pri posamezniku lahko ocenimo oziroma utemeljeno pričakujemo, da ne bo zlorabil milejšega režima, ga lahko že v začetni fazi premestimo v svobodnejši režim (npr. kazen nastopi sam, je osebnostno urejen, nima težav z odvisnostjo, ni obsojen za kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost ipd.). Največjo težavo predstavljajo skupinske sobe, kjer trenutno biva tudi po 12 obsojencev.
Zaradi katerih kaznivih dejanj je pri vas največ obsojencev?
Največ jih prestaja kazen zaradi kaznivih dejanj zoper premoženje 40%, sledijo jim kazniva dejanja zoper življenje in telo 18%, zoper človekovo zdravje je obsojenih 16%, nato pa jim sledijo kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost 12%, omenjenim nato slediji kazniva dejanja zoper gospodarstvo 5%. Ostala kazniva dejanja so prisotna v manjšem številu.
Kje je Slovenija v primerjavi z drugimi državami EU po številu obsojencev, glede na število prebivalcev?
Po zadnji objavljeni mednarodni statistiki (SPACE statistika) za 2014, ki je statistika Sveta Evrope, je stanje naslednje:
Glede na primerjavo s številom zaprtih oseb na 100.000 prebivalcev, ima Slovenija 73,8, in sicer se beleži porast, saj smo imeli pred tem 67.
Manj kot mi imajo znotraj EU: Danska, 63,7 (padec), Finska 56,8 (je še padlo, kot je bilo prej), Nizozemska 58,6 (padec), Švedska 60,8, Norveška 72,8, Islandija, Lihtenštain in Monako tudi manj. Minimum Svet Evrope je 12,3 (San Marino), maksimum Svet Evrope je 467,1 (Ruska federacija). Največ znotraj EU pa ima Litva, 305 na 100.000 prebivalcev.
Že nekaj časa je znano, da primanjkuje pravosodnih policistov. Kako se trenutno spopadate s tovrstno problematiko in ali se načrtujejo kakšne nove zaposlitve?
Pomanjkanje kadra čutimo na vseh področjih. Glede na dejstvo, da smo proračunski porabniki smo seveda odvisni od zagotovljenih sredstev za plače. Težave rešujemo na način, da odrejamo nadurno delo, izredne prihode na delo ipd., kar pa seveda na dolgi rok povzroča izgorevanje.
Kako usposabljate zaposlene, ki delajo neposredno z nevarnimi in nepredvidljivimi obsojenci, ki so pripravljeni praktično na vse?
Začetno usposabljanje je predvideno oziroma ga določa zakonodaja za pravosodne policiste in sicer 18 mesecev, vsakih 5 let se izvaja preverjanje zanja (zakonodaja + praktični postopek). Pravilnik tudi določa, da se mora pravosodni policist usposabljati 4 ure mesečno. Za ostale zaposlene predvsem vzgojni del, se udeležujejo supervizij in ostalih oblik usposabljanj glede na njihov profil izobrazbe in seveda nalog, ki jih opravljajo. V te vsebine je seveda vključeno usposabljane s področja komunikacije, ki je na nek način glavno “orožje” pri obvladovanju nasilnih obsojencev. Vključene so seveda tudi ostale vsebine, kot npr. rokovanje s strelnim orožjem, samoobramba ipd.
Andrej Kovačič E: andrej.kovacic@varensvet.si
