Dr. Gorazd Meško, redni profesor za kriminologijo na Fakulteti za varnostne vede in Predstojnik Inštituta za Varstvoslovje

0
V letošnjem letu ste po dveh mandatih predali vodenje Fakultete za varnostne vede dr. Andreju Sotlarju. Po čem si boste najbolj zapomnili obdobje, ko ste bili dekan fakultete, kot najbolj pomembne izobraževalne inštitucije v državi na področju varnostnih ved?

Naj malo pomislim.. Po težkih začetkih in prizadevanjih za ustvarjanje čim boljše fakultete, s čim boljšimi študenti in odličnimi kadri. Po naši »šoli«, ki je začela pridobivati nacionalne in mednarodne projekte. Po mladih in perspektivnih ljudeh, željnih znanja, pa tudi mojih doktorskih študentih, ki so zdaj že docenti ali izredni profesorji (dr. Andrej Sotlar, dr. Katja Eman, dr. Maja Modic, dr. Aleš Bučar Ručman), ki naprej dejavno razvijajo različna raziskovalna in pedagoška področja na Fakulteti za varnostne vede in skrbijo za njen razvoj. Po izmenjavi študentov v okviru projekta Evropa – Avstralija in začetkih izvajanja izmenjav v okviru Erasmus programa. Po obiskih tujih profesorjev, ki so prihajali na FVV v izvidnico in radovedno poizvedovali, kaj delamo, da smo se umestili na »svetovni zemljevid« programov s področja kriminologije in varnostnih ved. Po številnih sestankih preko Skypa med 22.00 in 02.00 uro, ko smo urejali publikacije, pisali članke in poglavja za knjige. Po dobri komunikaciji s predstavniki policije, UIKS in drugimi. Po potovanjih v tujino, kjer sem spoznaval delo najboljših akademskih institucij in njihovo raziskovalno delo… Po zadovoljstvu, ko smo rešili kak, na prvi pogled, nerešljiv problem. Po upokojevanju starejših kolegov, ki jih velikokrat  pogrešam. Predvsem pa po tem, da smo z družino šli v petek zvečer na vas in se v ponedeljek zjutraj vrnili na delo in v šolo v Ljubljano… do petka in potem spet znova… In tako je minilo osem let, kot bi pihnil… Zdi se mi, da je od tega že tako dolgo… da je tam nekje daleč v preteklosti.

 Inavguracija

Foto: Rok Rakun

Ste redni profesor za kriminologijo na Fakulteti za varnostne vede in vodja programske skupine za Varnost v lokalnih skupnostih. Kakšno nalogo ima pravzaprav ta skupina oz. kaj bo raziskovala?

Naj poudarim, da je to prva programska skupina Fakultete za varnostne vede v njeni zgodovini (od leta 1973, ko je začela svojo pot kot oddelek Višje upravne šole v Ljubljani). To je zame krona razvoja raziskovalne dejavnosti, saj smo s tem dobili financiranje raziskovalne dejavnosti za razvoj temeljnih področij, ki jih razvijamo na fakulteti. Glede na predhodno raziskovalno delo, s katerim smo si nabrali izkušnje, znanje in dobre reference, je tema varnost v lokalnih skupnostih tematika, ki združuje večino kolektiva fakultete. Obravnavali bomo teme, ki se nanašajo na zagotavljanje varnosti v lokalnih skupnostih, kjer imajo posledice vse vrste ogrožanja človekove varnosti (od kriminalitete, nereda, konfliktov, tja do naravnih nesreč, itd.), pri čemer bomo preučevali razmerja med državnim in lokalnim nivojem, varnostno politiko, strategije, metode in primere dobrih praks zagotavljanja varnosti. Izvedli bomo študije o kriminaliteti in neredu (na osnovi statistik policije in drugih organov), viktimizacijsko študijo (zaznave virov ogrožanja, izkušnje s policijo, pripravljenost prijavljati kršitve policiji, varovalne dejavnike – podporne socialne mreže, socialni kapital, ipd.), kakovost življenja, idr.  Ključno v tem projektu je to, da bomo poskusili prvič varnostno problematiko v lokalnih skupnostih preučevati multidisciplinarno in v tesnem sodelovanju z vsemi akterji zagotavljanja varnosti v teh okoljih, od formalnih družbenih nadzorovalcev (policije, redarstev, inšpektoratov, idr.) do pobud civilne družbe, predvsem nevladnih organizacij na področju varnosti. Naj poudarim, da smo v raziskovanje vključili tudi študente naše fakultete, s katerimi gremo marca 2016 na School of Justice Studies, Eastern Kentucky University, ZDA predstavit študije primerov o kršitvah javnega reda in miru, beračenju, grafitiranju in prometni varnosti v Ljubljani. Poleg tega bodo študenti spoznavali delo mestnega sveta, policije, zasebnovarnostnih podjetih, zaporov in študija na sorodni fakulteti v ZDA, s katero sodelujemo že dobrih petnajst let.

Slovenija je dobila prvo nacionalno konferenco o varnosti v lokalnih skupnostih, ki je potekala v Ljubljani, 27. novembra 2015, v soorganizaciji Fakultete za varnostne vede in Mestne občine Ljubljana. Ali nam lahko zaupate od kje je prišla pobuda?

Glede na to, da sem se udeleževal več konferenc o varnosti v lokalnem okolju in sodeloval  v evropskih projektih (EFUS/EEMUS – Evropski forum za varna mesta http://efus.eu/en), URBIS – varnost v urbanih okoljih (http://www.urbisproject.eu/index.php/en), organiziral regionalno delavnico o preprečevanju kriminalitete v Jugovzhodni Evropi (http://www.crime-prevention-intl.org) in bil pred dobrimi desetimi leti nacionalni koordinator v projektu Sveta Evrope s področja preprečevanja kriminalitete v lokalnih okoljih (http://www.fvv.um.si/vls/priporocila-mesko.pdf) sem glede na svoje izkušnje predlagal kolegom v programski skupini, da bi začeli z letnimi konferencami o varnosti v lokalnih skupnostih. S tem bi naše raziskovalne rezultate predstavili strokovni javnosti, od njih pa bi dobili povratne informacije o dogajanjih in organizaciji varnostnih dejavnosti v lokalnih skupnostih. Mojo pobudo so takoj podprli, mestna občina Ljubljana pa nam je ponudila vso podporo pri  organizaciji 1. nacionalne konference o varnosti v lokalnih skupnostih. Upam, da bo konferenca postala stalnica v slovenskem okolju. V nadaljevanju dela programske skupine bomo septembra 2016 na Fakulteti za varnostne vede ponovno organizirali tradicionalno bienalno mednarodno konferenco, na kateri bo vodilna tema varnost v lokalnih skupnostih. Upamo pa tudi na 2. nacionalno konferenco o varnosti v lokalnih skupnostih, kjer bomo predstavili prve izsledke terenskega raziskovanja v slovenskih občinah (med nacionalno in lokalno varnostjo, delo občinskih redarstev, priprava in izvajanje občinskih varnostnih načrtov, partnerstvo pri zagotavljanju varnosti, viktimizacije v lokalnih okoljih, strah pred kriminaliteto idr.).

Ste tudi član Sveta za varnost Mestne občine Ljubljana. Kakšno nalogo ima Svet in kdaj je bil imenovan?

Svet Mestne občine Ljubljana je bil na novo formiran 26.11.2015, dan pred 1. nacionalno konferenco o varnosti v lokalnih skupnostih v Sloveniji. Svet za varnost MOL ima vlogo posvetovalnega telesa županu Ljubljane na področju zagotavljanja varnosti v slovenski prestolnici. Ima pomembno vlogo pri povezovanju strokovnjakov in predstavnikov civilne družbe pri  reševanju varnostne problematike v Ljubljani. Direktor PU Ljubljana mag. Stanislav Vrečar je predstavil poročilo o delu policije na področju kriminalitete, javnega reda in miru ter policijskega dela v skupnosti v preteklem letu, vodja mestnega redarstva mag. Roman Fortuna pa je udeležencem seje predstavil delo mestnega redarstva MOL.

V Slovenskem združenju za varen svet, se formira skupina Civilistov za lokalno varnost, ki si bo prizadevala za zmanjšanje kriminala v lokalnem okolju, v soseskah/naseljih. Izhajamo namreč iz dejstva, da so se tovrstne aktivnosti državljanov v nekaterih tujih državah začele, ko so bile varnostne razmere že neobvladljive, pri nas pa želimo aktivirati državljane še preden bi morebiti prišlo do tega. Kakšno vlogo in moč imajo lahko po vašem mnenju tovrstni civilisti v slovenskem prostoru, kjer imamo še relativno visoko stopnjo varnosti?

Verjetno me sprašujete, če mi je všeč vaša pobuda, vaša spletna stran… Da, vaša pobuda je dobra in obetavna. Samo vztrajati bo treba. Pri pregledu vaše spletne strani sem ugotovil, da pri vaših dejavnostih sodelujejo tudi študenti Fakultete za varnostne vede, naši diplomanti, nekateri drugi strokovnjaki in prostovoljci, katerih delo na področju varnosti poznam že iz preteklosti. Dobra značilnost vaše spletne strani je v tem, da na enem mestu ponuja številne informacije, ki jih kakovostno dopolnjujete.

Pobude civilne družbe so zaželene, dokler se to ne prelevi v vigilantizem, oz. v jemanje pravice v svoje roke, ustvarjanje moralne in drugih vrst panike, ki lahko vplivajo na nekritično sprejemanje varnostnih in drugih politik. Tega se, glede na vsebine, ki jih prikazujete, ne bojim, saj odlično povzemate tudi raziskovalne rezultate in razprave, ki jih bralcem prikazujete na poljuden, vendar na zelo razumljiv način. Pobude za ozaveščanje ljudi, ki vplivajo na dvig informiranosti in kakovost življenja ljudi, so vedno dobrodošle. Hvala tudi za objavljanje informacij o dogodkih Fakultete za varnostne vede in publikacijah, ki so nastale v okviru našega raziskovalnega dela in založniške dejavnosti, pa tudi za vključevanje naših študentov, ki si pri vas poleg študija na naši fakulteti nabirajo dragocene strokovne in življenjske izkušnje.

Pripravil: Andrej Kovačič              E: andrej.kovacic@varensvet.si

Deli z ostalimi.

Komentarji so onemogočeni.