Na Dnevu nacionalne varnosti 2016 ste v uvodnem nagovoru dejali, da je nacionalni varnostni sistem v RS dober. Na kakšen način bi se ga dalo po vašem mnenju še izboljšati?
Slovenski nacionalno-varnostni sistem je brez dvoma dober, pokazal se je tudi kot učinkovit, saj smo se do zdaj vedno ustrezno odzvali na posamezne grožnje, s katerimi smo se soočili.
Čisto na kratko bi lahko strnil svoje predloge tako, da bi poudaril nujnost še boljšega usmerjanja in vodenja celotnega sistema, s katerim bi dosegli še večjo sinergijo in usklajenost ter dopolnjevanje med posameznimi podsistemi. Ko sem omenil vodenje in usmerjanje, je pomembno, da s še večjo pozornostjo in usklajenostjo s potrebami, tveganji in grožnjami v našem ožjem in širšem okolju definiramo ključne cilje, na podlagi katerih se nato oblikujejo konkretne prioritete in naloge.
Aktivnejšo vlogo bi moral imeti tudi Svet za nacionalno varnost (SNAV) kot organ, kjer bi se redno ocenjevala uspešnost, učinkovitost in doseganje postavljenih ciljev sistema in podsistemov in oblikovali predlogi Vladi. Menim namreč, da bi se moral sprejemati nacionalno-varnostni program države, v katerem bi se opredeljevale ključne prioritete. Tako je bilo v preteklosti tudi predvideno, vendar na tem področju ni bilo storjenega nič. Zato v praksi prioritete določajo posamezni ministri ali posamezni subjekti sami, ki jih nato potrjuje Vlada. Proces bi moral biti takšen, da Vlada določi prioritete, posamezni subjekti pa jih operacionalizirajo in nato izvajajo ter poročajo o njihovem uresničevanju. Glede uresničevanja in sprotnega usklajevanja pa je nujno, da sekretariat SNAV še več pozornosti namenja usklajevanju in koordiniranju ter pretoku informacij med posameznimi subjekti. Slednjega bi bilo treba okrepiti tako, da bi lahko svetovalec za nacionalno varnost, ki vodi sekretariat, imel na razpolago nekaj strokovno-analitičnih sodelavcev, ki bi mu po potrebi pomagali pri usklajevanju in predvsem pripravi skupnih analiz in predlogov tako za predsednika vlade, kakor tudi za SNAV in Vlado.
Na področju boja proti terorizmu je potrebno nujno imenovati nacionalnega koordinatorja za boj proti terorizmu. V preteklosti smo ga imeli in izkušnje so pozitivne. Gre za izjemno pomembno področje, kjer je usklajenost ključnega pomena, hkrati pa je nujen tudi usklajen odziv in povezovanje s tujino.
Nekaj nalog je tudi na področju zakonodaje. Nove okoliščine in varnostni izzivi terjajo dopolnitve na področju delokroga posameznih agencij, pri čemer predvsem mislim na Sovo. Prav tako bomo morali opredeliti stanje krize, kriznih dogodkov in izrednih razmer. Bistveno moramo izboljšati in nadgraditi krizno upravljanje. Veseli me, da je na tem področju narejen določen napredek.
Bolj kot smo se s tem ukvarjali v zadnjih letih, moramo zdaj skrbeti, da ne bo prihajalo do tako hudega poseganja v materialno osnovo celotnega sistema. Bistveno več bomo morali vlagati v kadre, izobraževanje in usposabljanje. Dobro usposobljeni in motivirani pripadniki vseh podsistemov so namreč ključnega pomena za učinkovito delo in uspešen odziv na grožnje. Napake, ki so bile storjene v preteklih letih, moramo čim prej odpraviti in ujeti korak z ostalimi, saj bomo le tako lahko zagotovili ustrezno varnost naše države in vseh njenih prebivalcev.
Zadnja raziskava, ki jo je izvedel IVK Inštitut za varnostno kulturo je pokazala, da zaposlene v osnovnih šolah skrbi za varnost na tem področju. Ali Slovenija načrtuje kakšno nacionalno strategijo, s katero bi spremenili sistem zagotavljanja varnosti v šolah in ostalih VIZ?
Ministrstvo za notranje zadeve in Policija obravnavata varnost otrok in šol kot eno izmed prioritet. Temu so namenjene številne preventivne aktivnosti. V tem kontekstu naj samo omenim, da letos zaključujemo petletno obdobje izvajanja Resolucije o nacionalnem programu preprečevanja in zatiranja kriminalitete, v kateri so v posebnem poglavju opredeljeni ključni programi oziroma strategije za preprečevanje mladoletniškega nasilja. Izpostavim naj predvsem preventivne ukrepe pred nasilnim vedenjem med mladimi, s katerimi se želi pravočasno prepoznati nasilje, preprečevanje vseh oblik nasilja, zaščito in rehabilitacijo žrtev nasilja, usposabljanje strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju, ustrezno obravnavo nasilja v družini ter krepitev njihovih znanj za uspešno prepoznavanje in preprečevanje nasilja. Trenutno je v pripravi program za novo petletno obdobje, kjer bo to področje še naprej eno izmed ključnih.
Seveda pa ima tu vendarle izjemno pomembno vlogo Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, ki je v zadnjih letih izvedlo celo vrsto dejavnosti, s katerimi poskuša izboljšati stanje na tem področju.
Vsi skupaj se moramo zavedati, da za otroke v šoli ni odgovorna le šola, ampak so zanje v prvi vrsti odgovorni starši. Zato je sodelovanje staršev pri predavanjih in drugih aktivnostih, ki jih na to temo šola pripravi v sodelovanju s policijo, nujno potrebno.
Pri tem ne gre le za odnos do morebitnega nasilja staršev ali otrok nad učitelji in drugimi zaposlenimi v šoli, temveč je nedopustno vsakršno nasilje v šoli. Če ne ukrepamo, nasilnež namreč prejme jasno sporočilo, da je nasilje v šoli dovoljeno, da se šola povzročiteljev boji in da nasilje ter njegove posledice minimalizira. Pri tem ima šola tudi možnost, da pripravi protokol ravnanja ob primerih nasilja (nad učitelji), katerega cilj je enotno in dosledno odzivanje na kakršno koli nasilje.
Ali pristojne službe na severni meji z Republiko Avstrijo preverjajo, kdo ostaja in kdo zapušča našo državo?
Policija intenzivno izvaja vse operativne naloge, povezane z zagotavljanjem varnosti v Republiki Sloveniji. Zato je tudi stopnja varnosti še vedno visoka. Hkrati v sodelovanju z drugimi pristojnimi službami in tujimi varnostnimi organi ves čas intenzivno sodeluje in izmenjuje operativne podatke v skladu s pristojnostmi in pooblastili.
Državna meja med Slovenijo in Avstrijo je schengenska notranja meja, kjer sistematična kontrola oseb, ki prehajajo državno mejo, ni dovoljena. Kontrola oseb, ki prestopajo slovensko-avstrijsko mejo, se izvaja v okviru splošnih policijskih pooblastil oziroma izravnalnih ukrepov in na podlagi analiz tveganja. Tudi v tem kontekstu je sodelovanje s tujimi varnostnimi organi prav posebnega pomena.
Prosilci za mednarodno zaščito se lahko gibljejo na območju Slovenije. Če zapustijo območje Slovenije, jih obravnavajo tuji varnostni organi, v Slovenijo pa se vrnejo v okviru veljavnih predpisov.
Tiste osebe, ki so v Sloveniji nezakonito in jim je bila izdana odločba o vrnitvi, se vrača v države izvora. Ob prestopu zunanje meje morajo policisti njihov izstop dokumentirati in vnesti v policijske evidence.
V zadnjem času se govori o implementaciji biometričnih rešitev, ki imajo časovno nespremenljive telesne vzorce, so bolj natančne in enostavne za uporabo in zajem vzorcev, ter posledično bolj varne od metode prstnega odtisa. Ali se v Sloveniji razmišlja kaj v smeri inovativnih rešitev na področju izgradnje slovenske podatkovne baze, ki bi zagotavljala časovno neomejeno in zanesljivo identifikacijo potencionalno nevarnih oseb, ne glede na število vstopov/izstopov oseb v Republiko Slovenijo? Takšna podatkovna baza bi bila namreč pripravljena za morebitno združevanje ali prenos podatkov na nivoju držav EU, ker bi zagotavljala t.i. interoperabilnost biometričnih vzorcev.
Implementacija biometričnih rešitev v delo slovenske policije je nujno pogojena z zakonodajo. Trenutna zakonodaja dovoljuje uporabo biometričnih metod z namenom identifikacije oseb pri prstnih odtisih in DNK profiliranju. Kljub temu slovenska policija spremlja razvoj na tem področju in tudi preverja pri tujih varnostnih organih, katere metode identifikacij ljudi uporablja. Pri tem se je še vedno prstni odtis izkazal za najzanesljivejšo metodo, hkrati pa smo preko te metode ustrezno povezani v varnostne sisteme znotraj Evropske unije.
Ali je Slovenija bolje pripravljena na morebitni novi val migrantov, kot je bila v lanskem letu?
Ne strinjam se z vašim izhodiščem, iz katerega izhaja, da RS ni bila dovolj dobro pripravljena na prihod izjemno velikega števila migrantov po zahodno-balkanski poti. Prav nasprotno. Če ne bi bili pripravljeni, bi bile razmere v državi in še posebej varnostne razmere v lanskem letu in začetku letošnjega leta slabe. Tako pa je dejstvo, da nam je zaradi dobre priprave uspelo migracije v celoti obvladati in zagotoviti visoko stopnjo varnosti, saj v vsem času prehoda migrantov nismo zabeležili niti enega incidenta med migranti in našimi prebivalci, niti kaznivih dejanj. Res je, da sta dve osebi, ki sta nameravali sodelovati ali izvesti teroristično dejanje v evropskih državah, prešli ozemlje RS znotraj migracijskega toka, za dve pa obstajajo nekateri indici, ki se še preverjajo. Vendar je obenem tudi dejstvo, da sta ti dve osebi imeli registracijske dokumente grških registracijskih oziroma varnostnih organov in da so ju avstrijski varnostni organi kljub preverjanju na meji prevzeli oziroma sprejeli. Šele kasneje, zaradi nekaterih dvoumnih izjav, se je porajal sum, ki je bil naknadno, po več mesecih in na podlagi številnih aktivnosti tudi slovenske policije, utemeljen. Hkrati moram poudariti, da je slovenska policija za oba imela vse podatke, tako da ju je lahko naknadno identificirala in izmenjala potrebne operativne podatke z avstrijskimi in drugimi varnostnimi organi. To je diametralno nasprotje od tistega, kar se beleži v nekaterih drugih državah na tej migracijski poti. Seveda pa bomo nekatere pristope nadgradili in jih uporabili v naslednjem obdobju.
Za morebitno povečano število ilegalnih migracij, saj reguliranega migracijskega toka, kot je bil v preteklem obdobju, Republika Slovenija ne bo dovolila, smo pripravili več možnih scenarijev in nabor ukrepov, s katerimi bomo zagotavljali nadzor na naših mejah, tako slovensko-hrvaški, ki je hkrati tudi schengenska, kakor tudi na slovensko-italijanski, če bi zaznali ilegalne migracije s sredozemske migracijske poti. Ti ukrepi se izvajajo na zeleni meji, na mejnih prehodih in v notranjosti z izravnalnimi ukrepi. Hkrati načrtujemo sprejemno-registracijske centre, kjer bo lahko policija izvajala vse postopke, če bi bilo število ilegalnih migrantov takšno, da postopkov ne bi mogli voditi na rednih policijskih enotah. Iščemo in povečujemo pa tudi kapacitete za morebitno povečano število prosilcev za mednarodno zaščito.
Predlagali smo tudi nekatere spremembe Zakona o tujcih za resnično najbolj zahtevne situacije, s katerimi bi se lahko soočili v primeru res obsežnih ilegalnih migracij. Namreč, Slovenija se je znašla v zelo zahtevnih razmerah, ko tako ne more izključiti ilegalnih migracij niti iz sredozemske kot zahodno-balkanske smeri, medtem ko so na drugi strani severne države praktično zaprle svoje meje in prav tako sprejemajo zelo ostre ukrepe. Žal še vedno ne delujejo nekateri načrtovani skupni evropski ukrepi, s katerimi bi ilegalne migracije ustavili na zunanjih mejah EU in nato dejansko pomoči potrebnim solidarno pomagali. Zato pripravljenost tudi na najbolj zahtevne scenarije ni odveč oziroma je dolžnost ministrstva.
Za lažje obvladovanje morebitnih obsežnih migracij dopolnjujemo na verjetno najbolj obremenjenih smereh tudi začasne tehnične ovire, ki so in bodo v pomoč zlasti policiji in slovenski vojski, če bo angažirana, pri varovanju naše meje in preprečevanju ilegalnih migracij.
Nikakor pa ne smemo spregledati naslednje pomembne naloge. To pa je odkrivanje organiziranih kriminalnih skupin, ki organizirajo ilegalne migracije in s svojo dejavnostjo na račun stiske ljudi služijo s tihotapljenjem oseb. Tudi na tem področju je delo intenzivirano, doseženi pa so pomembni rezultati.
Veliko energije posvečamo tudi javnosti in delu z javnostmi ter lokalnimi skupnostmi. Zato smo v zadnjih dveh mesecih imeli zelo veliko nastopov v medijih, tako nacionalnih kot lokalnih, delovnih sestankov z župani in združenji občin, sestankov v lokalnih skupnostih, hkrati pa smo odgovarjali na številna vprašanja. Osebno sem sprejel tudi nekatere posameznike, ki so izrazili zaskrbljenost in so jih zanimale informacije o tem, kako se pripravljamo. Z ministrico sva s situacijo in z našimi pričakovanji seznanila tudi vse poslanske skupine v Državnem zboru.
Prepričan sem, da se bomo tudi z ilegalnimi migracijami, s katerimi se srečujemo danes in se bomo v prihodnje, uspešno soočili in še naprej vzdrževali v naši državi visoko stopnjo varnosti, hkrati pa posameznikom, ki se bodo znašli v Sloveniji in bodo dejansko potrebovali pomoč, to tudi zagotovili.
Andrej Kovačič E: andrej.kovacic@varensvet.si
