Borut Volk, telesni stražar in prejemnik IBA priznanja za telesnega stražarja leta 2018 (Bodyguard of the Year Award Slovenia 2018)

0

Pred dnevi ste v Opatiji iz rok direktorja IBA Hrvaška (International Bodyguard Association), Rajka Bačnarja prejeli IBA priznanje za telesnega stražarja leta 2018 (Bodyguard of the Year Award Slovenia 2018), kaj vam pomeni to priznanje?

Moja strokovnost, profesionalnost, zagnanost za delo telesnega stražarja,  so bile, kot povsod, tudi znotraj IBA organizacije opažene in ta potrditev, s strani »varnostnih strokovnjakov« mi daje vedeti, da sem na pravi poti. Z drugega vidika, mi pa to pomeni motivacijo za naprej, da svoje znanje oz. veščine telesnega stražarja dodatno nadgradim. Namreč, tudi na področju osebnega varovanja se je potrebno redno dodatno izobraževati in biti seznanjen z novostmi.

Foto: IBA Hrvaška (prejem priznanja za telesnega stražarja leta 2018 od direktorja IBA Hrvaška, Rajka Bačnarja)

Kako se je vaša poklicna pot na področju varovanja začela?

Moja osebna pot na področju varovanja  se je začela, ko sem odslužil  v posebni vojaški enoti – 106. »Zaščitni enoti«. Poleg protokolarnih vojaških zadev so nas urili tudi za diverzantsko/protidiverzantsko delovanje, učili policijsko taktiko, borilne veščine itd.
Nato sem leta 1995 povsem po naključju spoznal gospoda iz Italije, ki je iskal osebnega voznika – varnostnika po potrebi. Slabi dve leti sem mu nudil osebno varovanje – spremstvo oseb, sicer takrat z mojim skromnim znanjem, saj sem imel le veščine iz vojske in preko akcijskih filmov pobrane samo realne informacije, kako  opravljati delo telesnega stražarja.

Drugače sem diplomiral na Visoki policijsko varnostni šoli, danes Fakulteti za varnostne vede Univerze v Mariboru, in postal dipl. varstvoslovec. Poleg tega imam «še štiri slovenske NPK-je z varnostnega področja  in dve  kvalifikaciji iz Velike Britanije (Close protection officer, Ship security officer), in veljavni IBA in SIA licenci.

Foto: osebni arhiv (usposabljanje v tujini)

Nekaj časa ste delali tudi v slovenskih zaporih, kjer imate kar nekaj zanimivih izkušenj. Kako se spominjate dela v zaporih in z zaporniki?

Javni sektor, mizerne postavke plač in dodatkov, sem kot paznik še kako dobro občutil. Na izkušnji, ko sem pri eni priprti osebi našel drogo, jo zasegel in izpeljal strokovno ves postopek (poročila in razlage vsem nadrejenim o dogodku ter pričanje na sodišču), sem bil nagrajen s pohvalami iz samega »vrha« in z dodatkom 25,00 EUR, ki je pri variabilnem delu plače to dodatek za stimulacijo. Sodelavec je mesec poprej dobil enak dodatek, a se ni vedelo zakaj. Narava dela je zahtevala občasno 12 urno pripravljenost izven delovnega urnika, kar je pomenilo zadrževanje v bližini doma, saj si lahko bil kadarkoli klican na pomoč za nujen primer. Plačilo te pripravljenosti je bilo slabe 3,00 EUR na 12 ur. Za to delo se nisem odločil misleč, da bom dobro plačan, a sem se po dvoletnih izkušnjah s takimi stimulacijami odločil vseeno zapustiti pravosodni sistem, ter poiskati srečo drugje, kjer je moje delo in profesionalen pristop bolje cenjen. To delo mi je sicer dalo neprecenljive izkušnje, predvsem kar se zadeva dela z zaporniki, varnostnega spremstva oseb na sodišča ali v druge zavode ipd.


Foto: osebni arhiv (usposabljanje v tujini)

Delo varovanja oseb zahteva izjemno predanost poklicu in osebam, ki jih varujete. Govorite o vrhunskih telesnih stražarjih, zato nas zanima kaj potrebuje oseba, da bi veljala za vrhunskega telesnega stražarja?

Je kdo, ki je ravnokar opravil izpit za avto odšel vozit v skupino Formula 1? NE. Podobno je na področju osebnega varovanja oziroma v zvezi z »vrhunsko pripravljenostjo« telesnega stražarja.  Za poklic telesnega stražarja naj se odloči inteligentna oseba (»možgani« so primarno najpomembnejše orožje telesnega stražarja), ki ima; po možnosti izkušnje iz vojaškega ali policijskega področja – visok nivo discipliniranosti in vztrajnosti, zelo dobra psihofizična pripravljenost (večji poudarek na psihološki ravni), sposobnost timskega dela (sinhronizacija z ostalimi člani) in planiranja, predvsem pa usmerjenost k cilju, da postaja vedno boljši v smislu, da se neprestano izobražuje, kondicijsko utrjuje in na splošno opravlja ta poklic s srcem in dušo in nenazadnje nekaj let izkušenj z varovanjem oseb. Zelo pomemben je občutek za prepoznavanje potencialne nevarnosti varovane osebe na vsakem koraku. Razum mora prehitevati čas in analizirati vsak mogoč scenarij ter zanjo imeti intervencijsko rešitev. Poleg vsega naštetega, je nujno, da redno trenira borilne veščine in streljanje, dobrodošle pa so tudi druge veščine, kot npr. smučanje in potapljanje. Ukvarja naj se med drugim s tehnikami sproščanja (npr. joga, meditacija), da na ta način lažje obvladuje stresne situacije, ki jih pri delu telesnega stražarja ne manjka. Na ta način se tudi trenira kondicijo dobrega spomina in koncentracijo.

Foto: osebni arhiv (priprave na varovanje)

Ali se v Sloveniji da preživeti z delom na področju varovanja oseb?

NE. Vsako zasebno varnostno podjetje v Sloveniji, ki ima licenco za osebno varovanje mora nuditi tudi druge varnostne storitve, da lahko preživi. Slovenija je majhna država, je relativno varna država in posledično je povpraševanje po tovrstnem kadru bistveno šibko. Delo v tujini je zato neizbežno. Moje osebno mnenje je, da v Sloveniji še vedno  vlada nizka raven zavedanja in poznavanja dela telesnih stražarjev. Zares malo ljudi sem srečal, ki poznajo naravo dela telesnih stražarjev in so pripravljeni plačati tovrstne storitve.
Zanimivo razmišljanje izpostavljam na tej točki: odpeljete vozilo v avtomehanično delavnico, da se opravi redni servis in brez zadržkov plačate, kar prikaže račun. Ura mehanika 50,00 EUR, poleg še cene zamenjanih delov (nikakor ne podcenjujem ta poklic). Če osebi, ki vas namerava najeti poveste, da ga bo stalo npr. 80,00 EUR na uro (odvisno od več dejavnikov) se bo morda zgražala. Kako toliko? Najbrž se ne zaveda oseba, da telesni stražar bo naredil vse kar je v njegovi moči, da bo čas varovanja minil brez nesreče (npr. telesne poškodbe, odvrnitev nevarnosti za zaščito življenja), vsaj cilj je takšen.  Če bi vsa situacija ušla krepko izpod nadzora in bi ta oseba imela kar naenkrat nož pod grlom ali pištolo prislonjeno na glavo, bi verjetno bila pripravljena plačati tudi 80,00 EUR na sekundo. Je res ali ne?

Foto: IBA Hrvaška (na podelitvi v Opatiji, Andrej Kovačič, Rajko Bačnar in Borut Volk)

P. D.                                                                                                                     Email: info@varensvet.si

 

Deli z ostalimi.

Komentarji so onemogočeni.