Uvod
Ko se sprehodimo mimo kakšnega vidnega objekta v neki urbani sredini, lahko predvsem v večernem času ob koncih tedna vidimo kakšno odloženo steklenico, steklen kozarec, karton od pice ali kakšno razlito pijačo. Kakšen ima to vpliv na celotno dogajanje okoli objekta? Bi pospravljena okolica bolj odvračala odlaganje odpadkov in predmetov okoli samega objekta? Bi bila posledično tudi varnost okoli objekta/območja zato boljša?
Primer: javna prireditev v neposredni bližini varovanega objekta
Ne dolgo nazaj so se po številnih mestih v Sloveniji odvijale decembrske prireditve. Ena takšnih prireditev se je odvijala praktično zraven varovanega objekta večjega javnega pomena. Varnostnik na tem objektu je tekom svojega službovanja razvil prakso sprotnega pospravljanja odloženih predmetov in smeti iz okolice objekta, saj je verjel, da bo to pripomoglo ne le k lepši okolici, ki si jo takšen objekt zasluži, temveč tudi k preprečevanju vedno večjega odlaganja smeti in posledično k višji ravni varnosti na sami lokaciji.
Ob nastopu prireditve in večjega števila obiskovalcev je varnostnik opazil eden ali dva kartona od pice na zunanji betonski ograji objekta ter nekaj drugih kosov smeti. Odločil se je, da bo naredil poskus in sicer tako, da teh smeti ne bo pospravil, temveč bo opazoval, kako hitro in za koliko se bo število smeti povečalo. Že ob izvedbi drugega obhoda je naletel na vsaj 5-kratno povečanje iste vrste smeti na istem mestu. Omenimo pa naj, da sta bila v neposredni bližini mesta poskusa še vsaj dva smetnjaka, ki pa še nista bila zapolnjena do vrha (!).
Hipoteza varnostnika je bila, da bi s pospravljanjem smeti dosegel bodisi večjo razkropljenost manjšega števila smeti ali pa da bi s tem na splošno zmanjšal ali kar preprečil odlaganje smeti na tem mestu. Namreč, zgledi vlečejo in v naprej odložene smeti na nekem mestu lahko ponujajo idejo in opravičilo drugim, kaj narediti.
Primer: pospravljene sanitarije in nepospravljene sanitarije
Zamislite si, da obiščete stranišče. Naj bo to javno stranišče, tisto v vaši službi ali celo doma. Predstavljajte si dve situaciji: v eni je stranišče čisto kot solza, urejeno in odišavljeno, v drugem pa dobite občutek, da se zanj že dolgo nobeden ni pobrigal.
Katero stranišče boste prej zapustili v prvotnem stanju (torej, da boste za sabo pospravili in naslednjemu obiskovalcu privoščili enako kakovost obiska)?
Foto: Pixaby
Trdimo lahko, da je popolnoma enako z urejeno ali ne-urejeno okolico; da bo v okolici, ki je bolj čista manj verjetneje prišlo do dodatnega onesnaževanja kot pa v okolici, ki je že od prej ne-pospravljena in zanemarjena. Vzori vlečejo!
Lahko sicer sklepamo, da bo opravljeno ali ne-opravljeno pospravljanje za seboj in/ali dodatno onesnaževanje odvisno tudi od nekih osebnostnih ali vedenjskih značilnosti posameznika, a prav gotovo lahko po logiki zdrave pameti trdimo tudi, da bo motivacija za negativno vedenje nastopila prej v okolju, ki je že v naprej podvrženo kaotičnemu in ne-urejenemu stanju/videzu.
Primer: zapuščene hiše in neurejene soseske
Kdor pozna ljubljansko »Cukrarno«, bo vedel, da v njej že več desetletji ni vzniknil duh po čistoči ali urejenosti. Zakaj namreč bi, saj je ta objekt zapuščen (pa čeprav se nahaja v skorajšnjem središču mesta). V objektu so se čez leta nastanili predvsem brezdomci in narkomani ter ljudje s takšnimi in drugačnimi odklonskimi bivanjskimi stanji. Vsak od njih seveda do neke mere skrbi za svoj košček bivanjskega prostora v njem, vendar verjetno ne v kakšnem posebnem presežku. Zunanjost je prav tako neurejena, ne-skrb za stavbo pa seveda načenja tudi njeno dejansko strukturo.
Foto: osebni arhiv
Ali lahko potemtakem postavimo tezo, da bodo stavbe in območja, za katera se nihče ne bo zadostno brigal, v nekem časovnem obdobju postala žrtev propada, onesnaževanja in neurejenosti? Ali potem lahko izrečemo enačaj med takšnim stanjem, kot je v primeru Cukrarne in hipotetičnim ali predvidenim stanjem ne-pobiranja smeti in drugih odpadkov v perimetru našega varovanega objekta?
Pospravljenost in učinek na stopnjo varnosti
Za naše potrebe pa vendar ni dovolj razpravljati o propadanju objekta ter dolgoročnih učinkih zapuščenosti, saj nismo ne mestna komunala, niti urad za urbanistično planiranje – smo le varnostna služba! Vendar kakšen učinek potem ima kup smeti, ki se nabere v času 8 ali 12-urnega delavnika na varovanem območju?
Eno vprašanje je sigurno sam izgled – kakšna pa je namreč podoba »zasvinjanega« varovanega objekta? Drugo vprašanje, ki je neposredno povezano s prvim – kakšen tip ljudi privlači po eni strani urejena in po drugi strani ne-urejena okolica? Tretje vprašanje: kaj pomeni zbiranje in grupiranje takšnih ljudi v neposredni bližini varovanega objekta? Kolikšna je potem verjetnost, da bomo imeli razbito okno, pojave uriniranja ali grafitiranja po površinah varovanega območja (kršitve javnega reda in miru) ali pa celo kakšnega kaznivega dejanja (npr. pretep ali odtujitev kakšnega predmeta …)?
Zaključek
Kot smo lahko spoznali, se lahko vprašamo po številnih postavkah, ko govorimo o čistoči perimetra in njenih implikacijah. Vsekakor je najpomembneje to, da stremimo k čimbolj optimalnemu izkupičku našega dela – tako časovnemu, energetskemu (potrošnja naše energije) kot učinku, ki ga naše delovanje ima na širšo varnostno sliko.
Ker je dejstvo, da varnostniki niso zadolženi za opravljanje komunalnih del, mora bistvo takšnega delovanja vselej ostati v varnosti. Najbolj smotrno je v tej smeri delovati z namenom, da preprečimo odklonska dejanja in predvsem, da v samem začetku razrešujemo in onemogočamo pred-deliktna stanja. Že preprečitev uporabe steklenice kot orožja s tem, ko jo pospravimo ali ureznine na razbitem steklu prispevamo nekaj k nalogi zagotavljanja varnosti.
Vselej je delo zasebnih varnostnikov predvsem zagotavljanje in vzpostavljanje stanja varnosti na varovanem območju. Naj vsa naša dejavnost pripomore nekaj k tem plemenitem cilju!
Vir:
- delo na varovanem objektu v Ljubljani, oktober 2016 – februar 2017.
Avtor: Jure Puppis, absolvent varnosti in policijskega dela na Fakulteti za varnostne vede Univerze v Mariboru in varnostnik pri varovanju objektov in na javnih prireditvah
