Po grozljivem dogodku na eni izmed osnovnih šol, ki se je pred dnevi zgodil na Hrvaškem se ponovno na veliko govori in piše o tem, kako varne so šole v Sloveniji. Po lanskem grozljivem dogodku v Srbiji in tokratnem dogodku na Hrvaškem in v neposredni bližini Slovenije, se marsikdo upravičeno sprašuje, ali in kdaj bo na vrsti Slovenija. Ko se nekaj hudega zgodi, se na veliko govori o tem, po nekaj tednih pa se na vse hitro pozabi. Seveda pa to nikakor ne velja za prizadete, na starše, ki so izgubili otroke, na otroke in zaposlene v šolah, ki so bili priče grozljivi izkušnji, ki je žal nikoli ne bodo mogli pozabiti. Ali kdo pomisli tudi na njih? Glede na znane informacije dogodka na Hrvaškem se lahko upravičeno vprašamo, kaj je oseba z zelo hudimi psihičnimi težavami delala na svobodi in na kakšen način je vstopila v šolske prostore? Vstop v šolske prostore namreč ne more biti brez nadzora in prosto dostopen vsakemu, ki želi vstopiti. Ko poteka pouk mora biti šola zaklenjena, med časom prihajanja in odhajanja otrok iz šole pa morajo usposobljene odrasle osebe spremljati prehode. Odgovora na ta dva vprašanja nam lahko že pokažeta odgovornost za hudo tragedijo, za katero upamo, da bo dobila epilog. Potrebno bo namreč prevzemati odgovornost za malomarno zagotavljanje varnosti v šolah, ko umirajo otroci v prostorih, ki bi moral zraven doma biti najbolj varen kraj za njih.
Kot vodja projekta VARNA ŠOLA od leta 2016 v Sloveniji in kot organizator 7. konferenc na temo varnosti in nenasilja v šolah, me zelo skrbi, kako se v Sloveniji lotevamo tovrstne problematike. Kaj smo v Sloveniji na področju varnosti v šolah zadnjih 10 let naredili in kaj na tem področju dejansko delamo? Ali imamo na tem področju nacionalni strateški dokument, iz katerega bi bilo vse to razvidno? Kaj na tem področju delajo občine, da bi bile šole čim bolj varne? Kaj na tem področju delajo vodstva šol? Koliko občin je naredilo celovito analizo stanja v šolah in sprejelo načrt za vzpostavitev sistema, ki bo zagotavljal osnovno varnost zaposlenim in učencem? Vprašanj je torej veliko, jasnih odgovorov pa verjetno bolj malo.
S področjem varnosti v šolah bi se na nivoju občin moral nekdo aktivno ukvarjati, spremljati stanje in biti v pomoč ravnateljem, ki so odgovorni za varnost v šolah. Mladih varstvoslovcev oz. strokovnjakov za varnostna vprašanja, ki bi se kot zaposleni na občinah lahko na tem področju specializirali je v državi dovolj, potrebno je samo vzpostaviti sistem, ki jim bo omogočil delo na tem področju. Tovrstni strokovnjaki bi lahko prav tako izvajali ozaveščanje in izobraževanje po šolah, ter krepili močno in varno lokalno skupnost, katere pomemben del so tudi šole. Policija ima na tem področju zaradi pomanjkanja kadra velike izzive s proaktivnostjo, da bi bila lahko, kot del sistema izobraževanja in ozaveščanja mladih o varnostni kulturi vsakodnevno prisotna po šolah.
Osnovni pokazatelj, kako šole skrbijo za varnost, torej vidimo že ob prihodu v šolo, kako (ne)odgovorno šola skrbi za varnost, nam kažejo številne šole, ki so prosto dostopne vsem, torej tudi tistim, ki imajo slabe namene. Preventiva je namreč zelo pomembna, če bodo vrata odprta, bodo lahko vstopili tudi tisti z slabimi nameni, sicer bi šli drugam. Enako je pri videonadzoru oz. kamerah, ki imajo močno preventivno vlogo, saj storilci gredo raje drugam, če vidijo, da so nekje kamere.
Skratka, za odgovoren pristop k zagotavljanju ustrezne varnosti v šolah je potrebno začeti pri ustanoviteljih šol, ravnateljih, zaposlenih v šolah, starših in skupnosti, kot celoti. Prva in osnovna naloga je, da se naredi celovita analiza stanja varnosti v šolah po občinah, in da se na podlagi te analize začne postavljati sistem varnosti v šolah, ki bo zagotavljal osnovne elemente varnosti. Seveda pa tukaj ne govorimo o tem, da bi v šole morali postavljati detektorje kovin in oborožene varnostnike, saj že mehki pristopi lahko zelo učinkujejo. Celovit varnostni sistem, ki mora delovati, da nekdo sistematično skrbi zanj, ozaveščanje, znanje o varnosti in preventiva so namreč najmočnejše orožje za varno šolsko okolje, kot za lokalno skupnost.
Andrej Kovačič E: andrej.kovacic@varensvet.si
Uvodna fotografija: Pixabay
