V Sloveniji poznamo tri veje oblasti, in sicer izvršilno, zakonodajno in sodno vejo oblasti. Med slednjo uvrščamo prav pravosodje.
Vsaka veja oblasti ima posamezna načela, ki se jih drži in s tem zagotavlja, da vse deluje po začrtanih poteh.
Načela pravosodnega sistema
Načelo Neodvisnosti: Sodniki pri svojem delu mora biti neodvisen od drugih, saj tako opravi delo nepristransko
Načelo volilnosti: Vse sodnike voli državni zbor na predlog sodnega sveta
Načelo trajnosti:Sodnik opravlja funkcijo do upokojitve ali pride do razlogov za odstop
Načelo imunitete: Sodniki imajo imuniteto brez dovoljenja državnega zbora ne smejo zoper njega začeti z kazenskim postopkom.
Načelo nezdružljivosti: Funkcija sodnika je nezdružljiva z drugimi funkcijami.
Načelo javnosti: Javnost je seznanjena s sodbami, sodbe se izrekajo javno.
Načelo instančnosti: Pravico do pravnega sredstva določi višje sodišče
Organizacijo in pristojnosti posameznih vrst sodišč pa določajo trije zakoni, in sicer Zakon o sodiščih organizacijo sodišč splošne pristojnosti, Zakon o delovnih in socialnih sodiščih organizacijo in pristojnosti delovnih in socialnih sodišč, Zakon o upravnem sporu pa organizacijo in pristojnost Upravnega sodišča Republike Slovenije.
Pravosodni sistem kot celoto sestavljajo sodišča, državno tožilstvo, notariat ter odvetništvo.
Foto: Pixabay
Sodišča
Poznamo sodišča splošne pristojnosti (okrajno, okrožno, višje in vrhovno sodišče), specializirana sodišča (upravno in delovno ter socialno sodišče), ustavno sodišče.
Na nižji stopnji so okrajna sodišča, ki sodijo o manjših kaznih in so pristojne za civilne zadeve. Višja sodišča oz. instančna pa odločajo o pritožbah zoper okrajna in okrožna sodišča. Najvišje sodišče pa je vrhovno sodišče, na tretji stopnji, in sodi o sredstvih zoper odločbe sodišč nižjih stopenj (Kaučič in Grad, 2007).
Državno tožilstvo
Kaučič in Grad (2007) pravita, da so tožilstva samostojni državni organi, ampak so vezani na vlado in ministrstvo za pravosodje. Poznamo tožilstva na treh ravneh, in sicer višja državna tožilstva, okrožnih državnih tožilstev, državno tožilstvo Republike Slovenije.
Tožilstvo opravlja državnotožilske funkcije pred pristojnim tožilstvom za določene obtožbe. Glavna funkcija državnega tožilstva pa je obtoževanje storilcev kaznivega dejanja. Državni tožilec pa ima trajen mandat, ki mu ga podeli vlada na predlog ministra za pravosodje. Na drugi strani pa imamo generalnega državnega tožilca, ki pa mu podeli mandat državni zbor na predlog vlade za šest let (Kaučič in Grad, 2007).
Odvetništvo
Odvetništvo je samostojna služba, v kateri so zaposleni odvetniki. Ti pravno zastopajo, svetujejo strankam v sodnih zadevah ter skušajo rešiti njihove probleme. Zavezuje jih ustava in morajo se držati za njih določenih zakonov. Odvetnik pa je lahko tisti, ki izpolnjuje pogoje, predpisane v 25. členu Zodv (Kobler, 2003).
Notariat
Notariat sestavljajo oz. opravljajo notarji, ki morajo imeti najmanj petletno dobo izkušenj, pravniško diplomo ter pravniški državni izpit. Imenuje jih Minister za pravosodje na predlog Notarske zbornice Slovenije. Poseben pogoj za notarja pa je, da more biti vreden javnega zaupanja za opravljanje tega dela (Kaučič in Grad, 2007).
Njihove pristojnosti pa so naslednje:
- Opravljanje premoženja med zakonci
- Hramba listin in denarja
- Vpisi v zemljiško knjigo
- Dedovanje in oporoke
- Reševanje sporov
Viri
- Kobler, G. (2003). Pravosodni sistem. Ljubljana: Ministrstvo za notranje zadeve.
- Kaučič, I., Grad, F. (2007). Ustavna ureditev Slovenije. Ljubljana: GV Založba.
- Možina, S., Rozman, R., Tavčar, M., Pučko, D., Ivanko, Š., Lipičnik, B., Gričar, J., Glas, M., Kralj, J., Tekavčič, M., Dimovski, V., Kovač, B. (2002). Management : Nova znanja za uspeh.
- Uprava za izvrševanje kazenskih sankcij (2014). Letno poročilo 2014. Pridobljeno na: http://www.mp.gov.si/si/o_ministrstvu/ursiks_organ_v_sestavi/dokumenti/letna_porocila/
Avtorica: Katrin Podgorski E: info@varensvet.si
