Psihoaktivne snovi (PAS) so vse snovi, ki vplivajo na centralni živčni sistem ter spreminjajo kognitivne, čustvene in vedenjske procese posameznika. Glede na učinke jih delimo na stimulanse, depresorje, halucinogene, opioide in THC. Nekatere so zakonite, kot alkohol in nikotin, večina pa je prepovedana zaradi škodljivih posledic za zdravje. Dolgotrajna uporaba PAS povzroča fizične, psihične in socialne posledice, ki lahko pomembno vplivajo na razvoj mladostnikov.
Mladi predstavljajo posebej ranljivo skupino, saj se v obdobju mladostništva možgani še intenzivno razvijajo. Zaradi sinaptičnega prunjenja je prefrontalni korteks še nerazvit, medtem ko sta amigdala in striatum bolj aktivna. To neravnovesje vodi v vedenjske vzorce, kot so iskanje novosti, tveganja, impulzivnost in večja občutljivost na nagrade. Poleg nevrorazvojnih dejavnikov na uporabo PAS vplivajo tudi številni psihološki in socialni dejavniki, med njimi vpliv vrstnikov, oblikovanje identitete, želja po sprejetosti, samoregulacija ter izkušnje stresa ali travme. Socialna izključenost in dostopnost snovi lahko tveganje še povečata.
Na področju uporabe PAS med mladimi v Sloveniji ugotavljamo, da je alkohol še vedno najpogosteje uporabljena snov. Mladi se z njim srečajo zgodaj, s starostjo pa se povečujeta pogostost pitja in pojav opitosti. Kljub temu dolgoročni trendi kažejo na upad tveganih vzorcev pitja, predvsem med mlajšimi, kjer se zmanjšujeta tedensko pitje in ponavljajoča opitost. Tudi pri starejših mladostnikih se kaže zmerno zmanjšanje najtežjih oblik tveganega pitja. Razlike med spoloma se zmanjšujejo, kar pomeni, da se vzorci pitja med fanti in dekleti izenačujejo. Pri uporabi tobaka se mladi premikajo od klasičnih cigaret k novim oblikam nikotina, kot so elektronske cigarete, ogrevani izdelki, brezdimni izdelki in nikotinske vrečke. Začetek uporabe se pomika v zgodnejša leta, pri čemer dekleta pogosto prednjačijo. Zelo izrazit je trend sočasne uporabe več izdelkov, kar kaže na širitev celotnega spektra nikotinskih navad. Novi izdelki ne nadomeščajo starih, temveč povečujejo skupno izpostavljenost nikotinu.
Uporaba prepovedanih drog med mladimi je stabilna ali rahlo upadajoča, pri čemer je konoplja najpogosteje uporabljena snov. V mlajši populaciji se kaže upad eksperimentiranja, vendar Slovenija ostaja nad evropskim povprečjem. Zmanjšuje se zaznana dostopnost konoplje, medtem ko se zaznano tveganje redne uporabe povečuje, kar nakazuje bolj kritičen odnos mladih. Pri starejših mladostnikih ostaja uporaba konoplje visoka, razlike med spoloma pa majhne.
Uporaba drugih prepovedanih drog, kot so ekstazi, amfetamini, LSD, kokain in nove psihoaktivne snovi, je veliko nižja, a fantje so nekoliko bolj izpostavljeni. Gre predvsem za eksperimentiranje, ki kljub nizki razširjenosti predstavlja pomembno tveganje. Mladi v Sloveniji zaznavajo visoko dostopnost nekaterih trdih drog, zlasti kreka, kar kaže na okolje, kjer je eksperimentiranje relativno lahko izvedljivo. Pri uporabi novih psihoaktivnih snovi (NPS) ugotavljamo, da je njihova razširjenost nizka, a Slovenija izstopa nad evropskim povprečjem. Mladi najpogosteje eksperimentirajo s sintetičnimi kanabinoidi in katinoni, redkeje s sintetičnimi opioidi. NPS predstavljajo stalno prisoten segment uporabe, ki se zaradi dinamike trga hitro spreminja.
Poleg klasičnih PAS je med mladimi prisotna tudi nemedicinska uporaba psihoaktivnih zdravil, predvsem pomirjeval in močnih protibolečinskih sredstev. Pogostejša je pri dekletih, kar kaže na spolno specifične vzorce samoregulacije. Uporaba teh zdravil počasi narašča, kar predstavlja tveganje zaradi zasvojenosti, napačnega odmerjanja in kombiniranja z drugimi snovmi. Mladi jih pogosto dojemajo kot »varnejšo« alternativo, kar pa je z vidika zdravja zavajajoče.
Problematika uporabe PAS med mladimi je pomembna družbena tema, saj močno vpliva na razvoj, duševno zdravje, odnose in prihodnost mladostnikov. Mladi zaradi razvojnih značilnosti možganov pogosto sprejemajo odločitve brez zavedanja dolgoročnih posledic, zato jih ne smemo obravnavati kot neodgovorne, temveč kot skupino, ki potrebuje podporo. Zgodnje srečanje z alkoholom in nikotinom ustvarja občutek nenevarnosti, čeprav gre za vedenja z resnimi posledicami. Uporaba PAS je pogosto povezana s stresom, duševnimi stiskami, osamljenostjo ali travmo, zato je nujno krepiti duševno zdravje mladih, odprto komunikacijo in učenje zdravih strategij spoprijemanja. Problematične uporabe PAS ne moremo reševati zgolj s prepovedmi, temveč s celostnim pristopom, ki vključuje razumevanje, kakovostno preventivo, dostop do pomoči in ustvarjanje varnega okolja. Le tako lahko dolgoročno zmanjšamo uporabo psihoaktivnih snovi ter mladim omogočimo bolj zdravo in kakovostno življenje.
Uporaba psihoaktivnih snovi med mladimi je eno izmed področij, na katero želimo opozoriti tudi člani Študentske sekcije ThinkSafe, ki deluje pod okriljem IVK Inštituta za varnostno kulturo. S svojim delom želimo prispevati k zmanjševanju tveganega vedenja, krepitvi varnostne kulture ter spodbujanju varnih življenjskih izbir mladim.
Prispevek, ki so ga pripravile Andrea Davidović, Hana Cigole in Diana Radej je bil predstavljen na Dnevih varstvoslovja 2026.
