Z osamosvojitvijo leta 1991 je Slovenija začela samostojno reševati tudi probleme migracij v vseh njihovih pojavnih oblikah, od begunske problematike do obravnave tujcev, ki so ilegalno prihajali v Slovenijo, kar je še posebej aktualno v zadnjih letih. Kakšna je pravzaprav vloga Centra za tujce oz. Azilnega doma in v čem se razlikujeta?
Med drugim tudi zaradi razlogov, ki jih uvodoma navajate in že takrat predvidene izjemno obsežne migrantske krize na območju Zahodnega Balkana, je bil jeseni leta 1991, na podlagi takrat veljavnega Zakona o tujcih in v okviru Ministrstva za notranje zadeve Republike Slovenije, ustanovljen Prehodni dom Republike Slovenije za tujce s sedežem v Ljubljani. Namenjen je bil nastanitvi in oskrbi prosilcev za priznanje statusa begunca (azila), tujcev, ki so bili v postopku ugotavljanja istovetnosti, tujcev, ki so čakali na prisilno odstranitev iz Republike Slovenija in mladoletnih tujcev, ki jih ni bilo možno takoj vrniti v matično državo.
Avgusta 1999 so bile sprejete določene spremembe Zakona o tujcih in nov Zakon o azilu, ki so pripeljale do ukinitve Prehodnega doma Republike Slovenije za tujce. Njegove naloge sta s 1. 1. 2000 prevzela Center za tujce in Azilni dom.
Center za tujce je služba policije in je sistematiziran znotraj Uprave uniformirane policije. Zadolžen je za izvajanje prisilnega odstranjevanja oz. vračanja tujcev v izvorne države in v tej zvezi izvaja nastanitev in oskrbo tujcev v nastanitvene kapacitete centra za čas, ki je nujno potreben za njihovo odstranitev. Lokacijsko se nahaja v Velikem otoku pri Postojni in ima kapaciteto 180 oseb z možnostjo nastanitve dodatnih 90 v mobilnih bivalnikih. Po ukinitvi izpostav v Prosenjakovcih in Vidoncih leta 2005, je to tudi edini center te vrste v državi.
Upoštevajoč mednarodne konvencije, predpise sprejete na nivoju EU in nacionalno zakonodajo, se tujcev nikoli prisilno ne vrača v države, kjer bi bilo njihovo življenje ali svoboda ogrožena zaradi rasne, verske, narodnostne ali druge pripadnosti ter političnega prepričanja, ali v države, kjer bi bili lahko izpostavljeni mučenju ali nečloveškemu ali ponižujočemu ravnanju, saj v teh primerih Zakon o tujcih izrecno prepoveduje njihovo prisilno odstranitev.
Center za tujce sodi pod okrilje Policije in je, kot je že uvodoma navedeno, namenjen nastanitvi in oskrbi oseb, ki so v postopku odstranitve iz države.
Za podrobnosti glede Azilnega doma pa se je potrebno obrniti na Urad Vlade Republike Slovenije za oskrbo in integracijo migrantov, Sektor za sprejem in oskrbo.
Koliko oseb je bilo v Sloveniji obravnavanih oz. sprejetih v Centrih za tujce in Azilnem domu od leta 1991 naprej?
Policija, Center za tujce, ima na spletni strani Policije objavljene podatke za obdobje od leta 1992 do 2019 in so dostopni na naslednji povezavi:
V letu 2020 je bilo v centru nastanjenih oz. obravnavanih 2266 oseb, kar je znatno povečanje v primerjavi s preteklim letom 2019. Tudi v letu 2021 je zaznati določen trend povečanja števila nastanjenih oseb. Za podatke o številu nastanjenih oseb v Azilnem domu vse od njegove ustanovitve in pričetka delovanja s 1. 1. 2000 pa predlagam, da se obrnete na Urad Vlade Republike Slovenije za oskrbo in integracijo migrantov.
Kako poteka varovanje v Centrih za tujce in Azilnem domu in kakšna je vloga Policije pri tem?
V Centru za tujce se izvaja osebno, torej fizično varovanje, ki ga izvajajo policisti, vse dni v letu. Poleg navedenega je prisotno tudi tehnično varovanje, ki je sestavljeno iz nadzornih kamer, osebnih kamer t.i. Body Cam, senzorjev za zaznavo morebitnega gibanja oseb na območjih kjer to ni dovoljeno in pa seveda senzorjev, namenjenih zaznavi dima oz. požara. V precejšnji meri, je v določenih prostorih centra, nameščena tudi posebna t.i. Anti Vandal oprema, ki zmanjšuje možnost povzročanja namerne škode s strani nastanjenih oseb ali uporabo posameznih delov opreme za napad na zaposlene, druge nastanjene osebe ali obiskovalce centra oz., za namerno samopoškodovanje samega sebe.
S kakšnimi izzivi na področju varovanja v Centrih za tujce in Azilnem domu se srečujete od osamosvojitve naprej?
Brez zadržkov lahko omenim, da je vsaka nastanjena oseba v Centru za tujce zgodba zase in da so glede na moje dolgoletne izkušnje, nastanjene osebe izjemno nepredvidljive, da imajo različna znanja in izkušnje, da posamezniki prihajajo iz vojnih območij, kjer so tudi sami aktivno sodelovali v številnih spopadih, da ima precejšnje število nastanjenih oseb težave v duševnem zdravju ali pa so uživalci številnih prepovedanih substanc, da gre v posameznih primerih za osebe, ki imajo bogato kriminalno preteklost, za katero ob nastanitvi ne vemo in da v večini primerov istovetnost nastanjenih oseb ni znana. Zaradi teh in mnogih drugih izzivov, se je potrebno vsakodnevno izpopolnjevati in usposabljati.
Zaradi izvajanja postopkov vračanja v izvorne države, kjer je v primeru, da tujec v postopku ne sodeluje za potrebno spremstvo, pa ima Center za tujce izdelan lasten program usposabljanja policistov, napotuje policiste na usposabljanje v tujino pod okriljem Agencije Frontex, trije policisti Centra za tujce pa imajo izdan ustrezen certifikat za multiplikatorje v zvezi s te vrste usposabljanji.
Ali v Sloveniji beležimo kakšne hujše primere, kjer bi prišlo do poškodovanja policistov in drugega osebja v Centrih za tujce in Azilnem domu s strani oseb, ki so bile v njih nastanjene?
Kljub številnim preventivnim ukrepom, kljub rednemu usposabljanju policistov in kljub uporabi opreme, ki jo za izvajanje svojih aktivnosti sme in jo uporablja Policija, prihaja do posameznih primerov neupoštevanja zakonitih ukazov izrečenih s strani policistov, izrekanja groženj v centru zaposlenemu osebju, do namernega poškodovanja različnega inventarja centra, kakor tudi različnih načinov poskusov samopoškodovanja. K sreči, do tega trenutka, hujših primerov napada na zaposlene v centru nismo beležili. So pa policisti uspešno preprečili večje število poskusov samomorov, ki so se pripetili v celotnem obdobju delovanja centra.
A. K. Email: info@varensvet.si
