V zadnjem času se pogosto pojavlja beseda oz. termin AMOK situacija, ali nam poveste kaj pravzaprav pomeni?
Sama beseda oz. termin amok izvira iz malajske besede »mengamuk« in jo lahko prevedemo kot napad, izveden v besu, norosti, obupu in podobno. V strokovnih krogih se s tem izrazom pojmuje izjemen varnostni pojav, ko eden ali več storilcev brezciljno ali sistematično, z orožjem ali drugimi nevarnimi predmeti umorijo ali poškodujejo eno ali več oseb, pri čemer storilec s tem dejanjem nadaljuje oziroma je očitno, da bo s tem dejanjem nadaljeval. Gre torej za aktivne, dinamične situacije, v katerih storilec ravna na skrajnjo destruktiven način in ima namen v čim krajšem času umoriti ali poškodovati čim več ljudi.
Od leta 2007 naprej je bilo kar nekaj odmevnih primerov AMOK dogodkov v Evropi, zadnji in najbližji Sloveniji je bil izveden v Srbiji v letu 2013, ko je bilo 13 mrtvih. Kateri so najpogostejši psihološki dejavniki, ki vplivajo na nastanek AMOK dogodkov?
Psiholoških dejavnikov, ki vplivajo na nastanek amok dogodkov je veliko, strokovnjaki za to področje pa so si nekako enotni, da so poglavitni trije dejavniki:
- PSIHOPATOLOŠKO STANJE ZATEMNITVE ZAZNAVANJA STVARNOSTI, do česar lahko pride zaradi različnih psihičnih obolenj in motenj, zlorab zdravil, prepovedanih drog, alkohola in podobnih substanc – v takšnem stanju se storilec deloma ne zaveda jasno in zunanji svet zaznava v delcih, kot nevarnost zase ter zato izvede napad
- PSIHOPATOLOŠKO STANJE MANIČNEGA BESA, pri čemer storilec usmerja nasilje proti povzročitelju stresa – stresa se hoče razbremeniti z gibanjem, razbijanjem, pogosto tudi s slačenjem, in napade tistega, ki ga želi pri tem ustaviti
- NARCISTIČNO MAŠČEVANJE, do česar navadno pride, ko narcistični storilec čuti, da »umira« oz. da ne pripada več tej družbi. Lahko se zgodi, da storilec predhodno »kliče« na pomoč, vendar se družba ne odzove. Za svoje »umiranje« krivi družbo, zato se odloči, da ji bo pokazal svoj »jaz« in da ga družba ne bi nikoli pozabila, se odloči, da se bo maščeval »zlobnemu zunanjemu svetu«, za katerega meni, da je kriv za njegovo »umiranje«. Pri načrtovanju obstaja t.i. pot planiranega nasilja, pri čemer so analize pristojnih služb pokazale, da obstajajo določene stopnje in znaki, ki jih je mogoče prepoznati, še preden se zgodi najhujše.
Ali nam lahko poveste kako ta pot planiranega nasilja običajno poteka?
Po začetnem pojavu amok dogodkov v Evropi, je dolgo časa veljalo prepričanje, da se storilci nenadoma in nenačrtovano odločijo za izvršitev tovrstnih kaznivih dejanj. Pa vendarle novejša spoznanja policij in drugih pristojnih služb v državah, kjer imajo več izkušenj s tem pojavom kažejo, da se takšna skrajnje nasilna dejanja ne zgodijo nenadoma temveč, so storilci to nasilje načrtovali in ga razvijal po naslednjih fazah:
- Razlog za pritoževanje – do tega pride zaradi občutka neke nepravičnosti, izgube, usode …, kar pri storilcu spodbudi želja po maščevanju, prepoznavnosti in slavi
- Zamisel – pri tej fazi gre za pogovarjanje storilca z drugimi ljudmi o tovrstnih dogodkih, poosebljenje z drugimi storilci, navdih nad orožjem, fiksacijo na obletnice tovrstnih dogodkov iz preteklosti in podobno
- Raziskovanje in planiranje dejanja – za to fazo je značilno postavljanje, sumljivo ogledovanje in raziskovanje tarč/e, pridobivanje informacij, preizkušanje varnosti, izdelava načrtov in podobne aktivnosti storilca
- Priprava pred napadom – pri tem storilec pridobiva in pripravlja orožje, opremo, prevoz, išče in določa datume s posebnim pomenom, se usposablja ter izvaja končne priprave
- Preizkušanje – konkretni preizkusi varnosti, nasilen in večkrat ponovljen pristop, (ločeni) poskusi različnih aktivnosti, končni ogledi in priprave
- Izvedba napada. Ni nujno, da je v vseh primerih nasilje »prehodilo enako pot«, v večini primerov pa so se amok dogodki razvijali po navedenih fazah.
Da bi lahko družba in organizacije pravočasno prepoznale potencialne osebe, katere so bile najpogostejše značilnosti storilcev, ki so delovali v AMOK situacijah?
Dejavnikov, ki vplivajo na to, da se bo neka oseba odločila za izvedbo takšnega dejanja je veliko, zato je tudi veliko različnih značilnosti storilcev teh dejanj. V glavnem so značilnosti storilcev razlikujejo glede na to, za kakšno vrsto amok dogodka gre – ali gre maščevanje trpinčenega dijaka v šoli, nezadovoljnega pacienta v zdravstveni ustanovi, nezadovoljno stranko v prostorih državnih organov in ustanov ali na kakšnem drugem javnem kraju in tako dalje. Na Finskem so na primer ugotovili, da je bilo storilcem amok dogodkov na šolah skupno, da so se maščevali zaradi zaničevanja in trpinčenja, ki so ga predhodno doživeli, občutka diskriminacije, osamljenosti in odrinjenosti iz družbe. Storilci pogosti niso imeli pravih prijateljev, niso bili zmožni navezovati pristnih stikov z osebami nasprotnega spola, pogosto pa so imeli psihične motnje, bolezni ali podobne težave. Izkušnje kažejo, da storilci navadno ne izstopajo in so praviloma mirni, zadržani ter zaprti vase. Ostalim so pozornost pritegnili, ko so nekaj časa pred napadom spremenili slog oblačenja – pričeli so nositi vojaška in podobna terenska oblačila, ter začeli risati bojevnike in orožje. Gre za fazo izgrajevanja mentalitete bojevnika, kar je lahko eden izmed indikatorjev, da oseba razmišlja o takšnih dejanjih. Morebitno objavljanje video posnetkov na spletu, v katerih se oseba usposablja za ravnanje z orožjem in streljanje pa je že resen indikator, da se je oseba najverjetneje iz faze zamisli in raziskovanja ter planiranja premaknila v fazo priprave pred napadom.
Kaj bi morale države in družba nasploh storiti, da bi lahko tovrstne dogodke pravočasno preprečile oz., da ne bi do njih sploh prihajalo?
Izkušnje držav, kjer je prihajalo do amok dogodkov, kažejo, da se morajo vsi deležniki varnosti v družbi družno soočati s tem pojavom. Medinstitucionalni pristop je ključnega pomena za učinkovito in uspešno preprečevanje tovrstnih dogodkov, saj samostojno ukrepanje posameznih služb in subjektov ne daje pravega učinka. Začeti je treba že pri pravilni vzgoji otrok v družini ter izgrajevanju zdrave in strpne družbe z ničelno toleranco do nasilja, centri za socialno delo, zdravstvene ustanove, policija in drugi organi pa se morajo bolj aktivno povezovati ter si izmenjevati podatke in informacije, ki lahko pripomorejo k temu, da se pravočasno odpravijo dejavniki, ki lahko privedejo do takšnih življenju nevarnih napadov. Ne glede na vse, se amok dogodkov ne da popolnoma preprečiti, lahko pa se z ustreznim skupnim pristopom zmanjša tveganje za njihov nastanek. Interventne službe (policija, reševalne službe, gasilci …) pa lahko s skupnim usposabljanjem izboljšajo svoje postopke interveniranja potem, ko je do amok dogodka že prišlo. S hitro, usklajeno in strokovno izvedeno intervencijo se bodo lahko zmanjšale škodljive posledice in preprečile dodatno ogrožanje življenj drugih ljudi, ki so se znašli na kraju dejanja oz. v neposredni bližini.
Andrej Kovačič E: andrej.kovacic@varensvet.si
