S sklepom Vlade Republike Slovenije je bil leta 2014 ustanovljen kot posvetovalno telo za področje varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami Svet za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki deluje kot nacionalni temelj za zmanjšanje tveganj za pojave nesreč in posledic nesreč. Svet predstavlja institucionalizacijo medresorskega sodelovanja na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Predseduje mu prof. dr. Matjaž Mikoš. Leta 2017 se je dvakrat sestal, in sicer 25. aprila na drugi in 20. novembra na tretji seji.
Svet za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami je namenjen vzpostavljanju dialoga med Vlado Republike Slovenije in civilno družbo ter nevladnimi strokovnimi in znanstvenoraziskovalnimi ter drugimi organizacijami in združenji, da bi se povečala odpornost na nesreče in dosegel trajnostni razvoj. Vse to naj bi potekalo skladno s cilji. Do leta 2015 je bilo treba upoštevati Hjoški okvirni akcijski načrt za zmanjšanje nesreč za obdobje 2005–2015, po letu 2015 pa je treba ravnati skladno s Sendajskim okvirom za zmanjšanje tveganja nesreč za obdobje 2015–2030. Temeljno poslanstvo Sveta vključuje strateško presojo varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v Sloveniji, spodbujanje družbenega dialoga o tveganjih za pojave nesreč ter razvijanje odpornosti na nesreče. Svet je sestavljen iz 22 članov.
Sendajski okvir za zmanjšanje tveganja nesreč 2015–2030
Globalni trendi, vključno z rastjo prebivalstva, netrajnostno urbanizacijo, slabim upravljanjem zemljišč, degradacijo ekosistemov in podnebnimi spremembami so v zadnjih desetletjih povzročili povečanje pogostosti, intenzivnosti in vpliva nesreč. Čeprav so izboljšave na področju obvladovanja tveganja za pojave naravnih nesreč v nekaterih državah po svetu že dosegle občutno zmanjšanje izgubljenih življenj, število prizadetih zaradi naravnih nesreč v svetu še vedno narašča.
Na mednarodni ravni so usmeritve za obvladovanje tveganja za pojave nesreč zbrane v Sendajskem okviru za zmanjšanje tveganja nesreč 2015–2030, ki so ga države članice OZN sprejele na tretji svetovni konferenci OZN o zmanjševanju tveganja za pojave nesreč marca 2015 v Sendaju na Japonskem. Evropska unija je bila na konferenci v Sendaju tokrat prvič povezana s skupnim stališčem.
Sendajski okvir je prostovoljna listina, ki predstavlja nov globalni pristop k politiki obvladovanja tveganja za pojave nesreč in s tem povezanimi aktivnostmi. Predstavlja premik v političnem pristopu na svetovni ravni od obvladovanja nesreč k obvladovanju tveganja za pojave nesreč. Države, njihove nacionalne in lokalne oblasti, regionalne in mednarodne organizacije in druge zainteresirane strani so pozvane k izvajanju štirih prednostnih nalog. Sedem dogovorjenih globalnih ciljev, izmed katerih jih je večino treba doseči do leta 2030, se bo merilo na svetovni ravni z ustreznimi kazalniki oziroma indikatorji in bodo pripomogli k izvajanju prednostnih nalog.
Sendajski okvir vsebuje cilje in je namenjen vsem pripadnikom družbe, državi in širše ter uvaja nova področja, kot so ohranjanje in obnova ekosistemov, izobraževanje in zaščita kulturne dediščine. Predvideva pomembnost regionalnih organizacij pri podpori državam pri zmanjševanju tveganj za pojave nesreč.
Evropska unija je bila vodilna v pogajanjih o novem okviru. Številna priporočila Sendajskega okvira temeljijo na sedanji politiki Evropske unije za zmanjšanje tveganja za pojave nesreč, vključno s civilno zaščito, razvojnim sodelovanjem in ukrepi humanitarne pomoči. Poznamo veliko povezav do drugih vrst politike Evropske unije, vključno s prilagajanjem podnebnim spremembam, varovanjem kritične infrastrukture, obvladovanjem tveganja za pojave poplav in biotske raznovrstnosti, raziskavami in inovacijami ter z globalno zdravstveno varnostjo in varnostjo hrane ter prehrane.
Slika 1:
Tretja seja Sveta Vlade Republike Slovenije za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami
Tretja seja Sveta Vlade RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami je potekala pod vodstvom predsednika Sveta 20. novembra 2017 v svečani dvorani Fakultete za gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani.
Na poziv predsednika Sveta na 2. seji aprila 2017 so nekateri člani pred 3. sejo posredovali glavne naloge s področja zmanjšanja tveganja za pojave nesreč. Naloge so bile obravnavane na seji. Svet bo predlagal pet nalog Upravi Republike Slovenije za zaščito in reševanje za vpis v Načrt varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami za leto 2018 oziroma 2019.
Na seji je bil predstavljen osnutek Akcijskega načrta zmanjšanja tveganja nesreč 2018–2019, pripravljen skladno z usmeritvami Sendajskega okvira. Akcijski načrt, ki je v usklajevanju na URSZR, predstavlja povezovalni dokument med Sendajskim okvirom in Akcijskim načrtom EU na eni strani in cilji, usmeritvami in nalogami, določenimi v Resoluciji o nacionalnem programu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v letih od 2016 do 2022. Dokument se s prednostnimi nalogami in sedmimi sendajskimi cilji povezuje s 17 temeljnimi cilji Načrta varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki izhajajo iz resolucije. Glavni cilj dokumenta je prepoznava vrzeli na področju zmanjšanja tveganja za pojave nesreč v Sloveniji in bo podlaga za nadaljnje ukrepanje.
Na drugi seji Sveta, ki je potekala aprila 2017, so se na pobudo njegovega člana, predstavnika Združenja mestnih občin Slovenije, dogovorili, da se za vsako sejo določi in nato obravnava vodilna tema s področja zmanjšanja tveganja za pojave nesreč. Rdeča nit tokratne seje je bila potresna varnost v slovenskih šolah. Predstavljen je bil projekt POTROG in njegova praktična uporaba na primeru Osnovne šole Trnovo v Ljubljani. Projekt POTROG se kot spletni model potresne ogroženosti Slovenije uporablja pri načrtovanju ukrepov in podpora odzivu ob potresu. Dostopen je na spletnih strani Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje http://www.sos112.si/slo/index.php (spodaj desno, poglavje POTRESI).
Slika 2: Primer uporabe aplikacije POTROG
Aplikacija omogoča simulacijo potresa glede na poljubno stopnjo (EMS) s simulacijo epicentra potresa na poljubni lokaciji na območju Republike Slovenije. Ocena poškodovanosti objektov je modelirana za približno 85 odstotkov stavb, saj nekaterih stavb z vidika uporabljenih parametrov ni bilo mogoče umestiti v razviti model. Z vidika potresne ogroženosti so v Sloveniji najbolj težavni objekti, zgrajeni v obdobju 1945–1964. Zadnjega datuma ni mogoče natančno določiti, saj se je gradbena zakonodaja po katastrofalnem potresu v Skopju postopoma uvajala. Aplikacija vključuje model dnevne zasedenosti objektov, kar je zelo pomembno prav pri oceni potresne ranljivosti šol. V primeru Osnovne šole Trnovo je podnevi v objektu 837 ljudi in nikogar ponoči. Šola, zgrajena leta 1962, ima štiri nadstropja in je brez požarnih stopnic.
V nadaljevanju je bila predstavljena Svetovna pobuda Združenih narodov za varne šole, ki se osredotoča na spodbujanje in podporo vladam pri razvoju nacionalnih strategij za varne šole ter obsega tri področja: varni izobraževalni objekti (infrastruktura, odporna proti nesrečam), ustrezno usposobljen šolski kader za obvladovanje nesreč in primeren izobraževalni program na temo zmanjšanja tveganja za pojave nesreč ter dviga odpornosti proti nesrečam. Prisotni so sprejeli sklep, da se tudi Slovenija pridruži Svetovni pobudi Združenih narodov za varne šole.
Ob koncu seje so bili predstavljeni sklepi Globalnega foruma za zmanjšanje tveganja nesreč, ki je potekal od 22. do 26. maja 2017 v Cancunu v Mehiki. Republika Slovenija podpira slogan foruma »Od zavez k dejanjem« in poudarja preventivo ter celovit pristop k zmanjševanju tveganj za pojave nesreč ob zavedanju, da je to skupna odgovornost vseh držav ter podpira krepitev regionalnega sodelovanja.
Slika 3:
Seja se je končala s predstavitvijo 4. svetovnega foruma o zemeljskih plazovih, ki je potekal v Cankarjevem domu v Ljubljani od 29. maja do 2. junija 2017. Foruma se je udeležilo čez 600 strokovnjakov za zemeljske plazove z vsega sveta (50 držav). Teme foruma so bile usmerjene v raziskave plazov v širšem pomenu in zmanjšanje tveganj zaradi njihovega delovanja. Forum je predstavljal prvo priložnost ocene napredka pri izvajanju Sendajskega partnerskega sporazuma ISDRICL za globalno promocijo in razumevanje ter zmanjševanje tveganja zaradi zemeljskih plazov 2015–2025, ki je bil podpisan marca 2015 v Pekingu.
Besedilo: Katja Banovec Juroš, URSZR / Foto: arhiv URSZR
Prispevek je bil objavljen v reviji SV, št. 1, januar 2018 / Revija SV je dostopna na tej povezavi.
