Diplomirali ste na Pedagoški fakulteti, Univerzi v Ljubljani s področja socialne pedagogike, od kje želja po tovrstnem študiju in poklicu, ki ga opravljate?
Že zelo kmalu v otroštvu se je v meni izoblikovala želja, da bom, ko bom velika, delala z ljudmi. Seveda so se sanje in želje spreminjale, od vzgojiteljice, pa učiteljice, do socialne delavke. V srednji šoli, tik pred informativnimi dnevi za fakultete, pa me je svetovalna delavka usmerila k socialni pedagogiki. Moja želja je bila delo z ljudmi, ki potrebujejo pomoč, usmerjanje k kvalitetnejšemu življenju glede na svoje možnosti. In moram reči, da mi nikoli ni bilo žal, da sem izbrala ta študij.
Foto: OŠ Center
Na OŠ Center, Novo mesto ste svetovalna delavka, ali nam predstavite vaše delo in kako poteka vaš delovni dan?
Sem učiteljica dodatne strokovne pomoči in svetovalna delavka. Prve delovne izkušnje v šoli pa sem pridobila v podaljšanem bivanju. Moje delovne naloge so zelo raznolike in delovni dan zelo pester. Nekaj ur je namenjenih socialno pedagoški pomoči učencem, ki jih spremljam kot izvajalka dodatne strokovne pomoči. Preostali čas pa je zapolnjen s pomočjo učencem, ki so v kakršnikoli stiski, spremljanjem učencev, ki imajo učne ali vedenjske težave, učiteljem, ki potrebujejo nasvet, vodstvu ter staršem. Med delovne naloge sodi tudi vpis v šolo, spremljanje nadarjenih učencev, učencev tujcev ter učencev Romov, organizacija in izvedba NPZ, sodelovanje z zunanjimi institucijami, pa še mnoge druge, ki se sproti pojavijo. Moje delo je tako razpršeno in kompleksno, da bi težko ubesedila vse, kar me lahko doleti v enem delovnem dnevu.
Foto: OŠ Center
Kaj opažate pri delu z otroci in mladostniki, iz kje pravzaprav v tem sodobnem času izhajajo njihove največje stiske?
Dan danes so otroci in mladi slabo opremljeni z veščinami, ki so potrebne za življenje v pisani družbi, v kateri živimo. Slabo prenašajo pritiske, ob najmanjših ovirah že doživljajo stres in stisko. Razlog izhaja iz vzgoje in prepričanja današnje družbe, da je potrebno otroke zavarovati pred večino slabih izkušenj. Hkrati so zahteve staršev in družbe razmeroma visoke. Otrok se mora kdaj udariti, da bo vedel naslednjič, da se mora paziti, ko teče. Otrok se mora kdaj skregati z vrstnikom, da se bo naučil kako se postaviti zase. Ob slabi oceni v šoli se bo naučil, kaj mora naslednjič storiti, da bo dobil boljšo. Ali pa se bo soočil s svojimi omejitvami in z njimi znal živeti naprej. Če ga prikrajšamo za te izkušnje, postane občutljiv, nesiguren in nesamozavesten. In ker je resnični svet strašljiv, raje poseže po telefonu, spletnih aplikacijah, igrah.
Hkrati pa so se tudi vrednote današnjega sveta spremenile. Otroci rastejo z idejo, da je posameznik najbolj pomemben, da moraš sam zase najprej in najbolje poskrbeti in da za to, lahko narediš skoraj vse.
Foto: OŠ Center
Kako pa otroci in mladostniki kažejo in če sploh, da potrebujejo pomoč, kakšne so vaše izkušnje?
Nekateri otroci, predvsem tisti, ki rastejo v vzpodbudnem okolju, jasno povejo oziroma pokažejo, da pomoč potrebujejo. Vendar pa je takih manj. Večkrat se dogaja, da otroci z vedenjem nakazujejo, da so v stiski. Nekateri iščejo pozornost in kličejo po pomoči z neprimernim vedenjem (igranje klovna, prinašanje nedovoljenih predmetov ali pijač, agresivno vedenje, zasmehovanje šibkejših, odgovarjanjem in kljubovanjem…). Spet drugi pa se zaprejo vase, postanejo tihi in neopazni. Pri tej skupini otrok in mladostnikov je nevarno, da njihove stiske in klica po pomoči ne opazimo pravočasno in se težave poglobijo.
Nevarnost ni samo odsotnost fizične in psihološke varnosti, temveč je veliko več, gre tudi za sprejetost v okolju v katerem nas obkrožajo ljudje, sodelavci, sovrstniki itd. Kako po vašem mnenju lahko vzpostavimo ustrezno ravnovesje v tem sobivanju kulturne in socialne raznolikosti, ki nedvomno lahko vpliva na varnost posameznika in skupnosti?
Mladi so se prisiljeni vedno znova soočati z vrstniki, ki želijo uveljaviti svojo premoč. Med njimi je stalno prisotno tiho, prikrito ali pa zelo očitno in neprikrito tekmovanje. Kdo ima boljše ocene, kdo je bolj priljubljen, koliko ogenjčkov si pridobil, kakšna oblačila imaš, kje si preživel počitnice, kakšna darila si dobil za rojstni dan, kakšen telefon imaš, kje živiš itd. Samo tisti, ki so imeli možnost rasti v zdravi sredini, v družini, ki je krepila njihovo samozavest in gradila pozitivno identiteto od rojstva naprej, so se sposobni brez prevelikih pretresov prebiti do odrasle dobe. Zato ima najpomembnejšo vlogo pri gradnji zdrave osebnosti družina. Seveda pa takoj, ko se začnemo vključevati ostali odrasli (vrtec, šola, športna društva, glasbene šole idr), prevzamemo tudi odgovornost, da omogočamo nadaljnji optimalni razvoj otroka oz. kasneje mladostnika. Pozorni moramo biti na posebnosti otroka in ga sprejemati z vsem, kar ima v sebi. Če bo otrok čutil naše sprejemanje, podporo in razumevanje, bo sprejel tudi to, da mu postavimo meje in od njega kaj zahtevamo.
K. K. E: info@varensvet.si
