Turizem je del globalnega varnostnega prostora, kar pomeni da na razvoj turizma vpliva tudi razumevanje varnosti. Ali je korporativna varnost v zdraviliščih drugačna kot v hotelih in drugih turističnih objektih?
Kaj razumemo pod pojmom »korporativne varnosti?« Po pregledu različnih definicij korporativne varnosti lahko sklepamo, da korporativna varnost predstavlja zaščito korporacije pred namensko in nenamensko povzročitvijo nevarnosti na področju korupcije, organiziranega kriminala, poslovnih skrivnosti, informacijske varnosti, fizičnega in tehničnega varovanja ter varnosti pri delu. V tem pogledu je zagotavljanje varnosti strateška funkcija podjetja s ciljem zagotavljanja poslovnega uspeha. Obsega odpravo vseh tveganj in nevarnosti, ki lahko vplivajo na poslovno dejavnost in doseganje poslovnih ciljev, zmanjšanje nevarnosti, vzdrževanje delovanja podjetja v kriznih razmerah (angl. crisis management), premagovanje krize in vrnitev podjetja k rednemu delovanju (Ivandić Vidović, Karlović in Ostojić, 2011). Tako je korporativna varnost po mnenju Markelja in Završnika (2016) sistem za zagotavljanje notranje varnosti podjetja in obsega vrsto ukrepov: od pravnih, organizacijskih, funkcionalnih, tehničnih do kadrovskih v skrbi za ohranitev reda, spoštovanje zakonov in internih predpisov ter varnost ljudi in premoženja v podjetju. Namen korporativne varnosti pa je identificirati in izvesti vse potrebne sistemske ukrepe za obvladovanje varnostnih tveganj v posamezni organizaciji in predstavlja eno od funkcij korporacije.
Korporativna varnost v zdraviliščih je tako drugačna in kompleksnejša kot v hotelih in drugih turističnih objektih. Pri tem velja izpostaviti, da se korporativna varnost v zdraviliščih nanaša na preglede in zapise dvigovanja ravni zagotavljanja varnega, zdravega in kakovostnega delovnega mesta, dvigovanje ravni varovanja pred požarom in posledično varnosti gostov, nadzorom nad izvajanjem varstva pred utopitvami ter izdelavo navodil in internih aktov (Škufca, 2013). Torej so zdravilišča glede korporativne varnosti specifična, saj zahtevajo pokrivanje različnih področij, npr. menedžmenta in kriznega menedžmenta, organizacijske kulture, zdravstva ter izobraževanja.
Kakšna pa je varnostna kultura v zdraviliščih in kateri dejavniki jo gradijo?
V naši raziskavi smo tako proučili perspektivo zaposlenih, ki zagotavljajo korporativno varnost zdravilišč ter s svojimi ravnanji in stališči oblikujejo potrebe po korporativni varnosti v tovrstnih podjetjih. Rezultati raziskave med zaposlenimi v Slovenskih naravnih zdraviliščih so omogočili opredelitev ključnih dejavnikov varnostne kulture, ki lahko prispevajo k zavezanosti h korporativni varnosti v zdraviliščih.
Eden izmed najpogostejših dejavnikov, ki gradi varnostno kulturo npr. v zdraviliščih je človeški dejavnik, kar posledično pomeni 55-90 % vseh vzrokov za poškodbe, nevarne pojave in okvare zdravja v podjetju. Tako je v večini primerov človek odgovoren za nezgode, ki se zgodijo zaradi njegove napake, njegovega napačnega ravnanja, obnašanja in neustrezne varnostne kulture v podjetju (Krnc, 2016).
Da bi človekove napake in napake v procesih dela v podjetju lažje preprečevali, je treba poznati in prepoznati ostale dejavnike, ki vplivajo na varnostno kulturo zaposlenih v podjetju (Rožanec in Lahajnar, 2017). To so npr.: podpora menedžmenta varnostni politiki tako, da je z ostalimi zaposlenimi vključen v pripravo, sporočanje in spremljanje izvajanja varnostne politike podjetja. Ta naj bo jasno zapisana in predstavljena vsem zaposlenim (Martins in Da Veiga, 2015; Da Veiga in Martins, 2014); dejavnik zavedanja zaposlenih o njihovem poslanstvu v podjetju vpliva na njihovo varno obnašanje (npr. zaupanje menedžmentu, etično delovanje) (Da Veiga in Eloff, 2010; Al Hogail, 2015); usposabljanje zaposlenih s področja varnosti je dejavnik, ki zaposlenim omogoča varnejše delo, skladno z varnostno politiko podjetja (Alnatheer, 2014); dejavnik zaupanja pomeni vzpostavitev zaupanja med menedžmentom in zaposlenimi, zaposlenimi in gosti npr. zdravilišča ter ostalimi deležniki podjetja (npr. dobavitelji in ostalimi poslovnimi partnerji podjetja) (Martins in Eloff, 2002); znanje zaposlenih o varnosti zagotavlja uporabo varnostnih rešitev in poznavanje varnostnih postopkov (Van Niekerk in Von Solms, 2005); etičnost pomeni zagotavljanje etičnega ravnanja zaposlenih z intelektualno in drugo lastnino podjetja (Martins in Eloff, 2002; OECD, 2022; Alnatheer, 2014); finančna sredstva – podjetja, ki ustrezno količina sredstev namenja zagotavljanju svoje varnosti (Martins in Eloff, 2002); dejavnik kulturnih razlik med zaposlenimi, ki izhajajo iz razlik v organizacijski kulturi (Rožanec in Lahajnar, 2017); zasebnost – vidik zaposlenih o varovanju njihovih osebnih podatkov in podatkov gostov npr. v zdravilišču (Da Veiga in Eloff, 2010; Da Veiga in Martins, 2014); upravljanje sprememb v podjetju pomeni pogosto posodabljanje IKT aplikacij in sistemov, kar povečuje varnost/nevarnost in zanesljivost (Martins in Eloff, 2002; Da Veiga in Eloff, 2010; Hassan in Ismail, 2012; Da Veiga in Martins, 2014); analiza in ocena tveganj je postopek, s katerim znamo oceniti ranljivost in grožnje v podjetju, ki lahko njegovo trenutno ranljivost izkoristijo njegovi konkurenti (Martins in Eloff, 2002; OECD, 2022; Alnatheer, 2014).
Varnostne kulture se ne da izboljšati neposredno, lahko pa podjetja vplivajo na dejavnike, ki jo določajo. Prav tako je treba spremembe, ki jih uvajamo, spremljati in ocenjevati njihov učinek (https://www.evzd.si/wp-content/uploads/2019/12/clanek-varnostna-kultura-eVZD.pdf).
Na to temo ste izvedli tudi raziskavo, do kakšnih ugotovitev ste pri tem prišli?
Vsebinski izziv in raziskovalni problem naše raziskave je bil raziskati koncept varnostne kulture z vidika dejavnikov, ki nanjo vplivajo in kot jih zaznavajo zaposleni v zdraviliščih. Temeljne ugotovitve so se nanašale na štiri zastavljene hipoteze, pri čemer smo na podlagi opravljenih analiz potrdili dve hipotezi H1: Varnostna kultura je komparativna prednost zdravilišča in H3: Raven varnostne kulture v zdravilišču je pozitivno odvisna od starosti zaposlenih. Na podlagi opravljenih analiz ni bilo mogoče potrditi dveh zastavljenih hipotez H2: Raven varnostne kulture v zdravilišču je pozitivno odvisna od stopnje izobrazbe zaposlenih in H4: Raven varnostne kulture v zdravilišču je pozitivno odvisna od pogostosti udeležbe zaposlenih na usposabljanjih.
Naša raziskava je prispevala k znanosti in stroki ter večji varnosti zaposlenih v slovenskem zdraviliškem turizmu, kar pomeni večjo varnost zaposlenih v Slovenskih naravnih zdraviliščih na področju korporativne varnosti ter dajanju večjega pomena vlaganju v usposabljanje zaposlenih v Slovenskih naravnih zdraviliščih na področju varnosti.
Na podlagi ugotovljenega lahko splošno korporativno varnost kot sistem povežemo s posameznimi vidiki korporativne varnosti npr. Dvojmoč (2017, str. 254) izpostavi, da zaradi digitalizacije poslovnih procesov v gospodarstvu korporativna varnost vključuje kibernetske varnostne vidike, da bi s tem vzpostavili konceptualni model korporativne varnosti za zdraviliški turizem. Ustrezna varnostna kultura med zaposlenimi tako zagotavlja učinkovito upravljanje korporativne varnosti v slovenskih naravnih zdraviliščih.
Kako je urejen sistem korporativne varnosti v slovenskih zdraviliščih?
V menedžmentu zdravilišč je potrebno spodbuditi zavedanje o pomenu varnostne kulture kot delu organizacijske kulture. Varnostna kultura se kaže v vzorcih obnašanja zaposlenih po hierarhiji od vrha navzdol, poznavanju zaposlenih glede njihovih lastnosti, znanja in ravnanja na tem področju ter prepoznavanju pomena usposabljanja zaposlenih o varnostni kulturi. Če menedžment to razume, lažje razvija uspešne metode dela in vnaša spremembe v delovne procese zdravilišča ter ustvari pogoje za večje zadovoljstvo zaposlenih (ki varnostno kulturo gradijo oz. ustvarjajo), gostov ter drugih zunanjih in notranjih deležnikov zdravilišča. Vse to pa lahko prispeva k boljšemu zagotavljanju korporativne varnosti v slovenskih zdraviliščih.
Na podlagi raziskave ste oblikovali tudi konceptualni model korporativne varnosti v zdraviliščih, ki bi pripomogel tudi k boljši varnostni kulturi. Ali nam ga predstavite?
Varnost v zdravilišču se zagotavlja z objektivno in subjektivno dimenzijo varnosti. Notranji in zunanji dejavniki varnosti, notranji in zunanji deležniki vplivajo na objektivno in subjektivno zaznavanje varnosti npr. gosta v zdravilišču. Objektivna dimenzija varnosti se nanaša na zagotavljanje varnosti npr. s pomočjo varnostnih kamer, upoštevanjem zakonodaje. Subjektivna dimenzija varnosti je vedno v jedru vsega dogajanja in lahko zagotovi objektivno varnost. Če npr. gostu ni všeč bazen (subjektivna dimenzija varnosti) in je voda neoporečna, torej bazen je čist, je poskrbljeno za objektivno varnost. Zaradi subjektivnega občutka gosta (»bazen mi ni všeč«) – torej zaznavanje nelagodnosti – se gost zdravilišča ne bo počutil objektivno varno. V tem zdravilišču si kot gost ne bo želel preživeti svojega dopusta.
Pri oblikovanju našega konceptualnega modela korporativne varnosti v zdraviliščih je potrebno izpostaviti, da živimo v eni najvarnejših držav na svetu oz. v zelo specifični državi. Globalni vpliv na Slovenijo je drugačen kot npr. na Francijo. Na našo državo skozi prizmo varnosti zunanji dogodki veliko manj vplivajo kot npr. na Francijo. To pomeni, da je vpliv zunanjih dejavnikov varnosti na notranje dejavnike manjši, saj obstaja filter, ki ga predstavlja varnost v državi in nevtralizira vpliv globalne varnosti, npr. terorizma, na zdravilišče. To pomeni, da je vpliv globalne varnosti kot zunanjega dejavnika varnosti na zdravilišče preko varnosti v naši državi manjši kot v Franciji.
K. K. E: info@varensvet.si
