Razumevanje ekološke kriminalitete v Sloveniji je še vedno razmeroma novo področje. Kaj kažejo analize dogajanja na področju kriminalitete, kriminologije in raziskovanja v Sloveniji?
Dogajanje v Sloveniji zaradi področja dela in tudi osebno spremljam že dobro desetletje in moram reči, da se je v zadnjem obdobju v Sloveniji zgodilo veliko pozitivnih sprememb. Slovenci smo zelo ozaveščeni, kar zadeva varovanje okolja in trajnostnega razvoja. Potrditev tega so zadnje pohvale Evropske unije glede ločevanja odpadkov in naslov zelene prestolnice, ki jo je letos prejela Ljubljana. Podoben trend je moč opaziti tudi pri razumevanju ekološke kriminalitete, in četudi kdo sprva ne pozna tega izraza, se stvari spremenijo, če mu naštejemo nekaj primerov, kot so onesnaževanje okolja, sekanje gozdov, mučenje živali itd.
Katere so glavne pojavne oblike organizirane ekološke kriminalitete?
Ljudem najbolj znani obliki organizirane ekološke kriminalitete sta trgovanje z zaščitenimi živalmi in rastlinami ter nezakonito odlaganje odpadkov, s katerimi se je ‘proslavila’ italijanska mafija. Žal se je v zadnjem desetletju nezakonito odmetavanje odpadkov razvilo in postalo izredno organizirana dejavnost transporta in trgovanja z različnimi vrstami strupenih, radioaktivnih in drugih odpadkov. Elektronski odpadki so trenutno problem številka ena, saj se tudi Europol in Interpol ukvarjata z njimi. Dodajmo še nezakonit, nenadzorovan in neprijavljen ribolov, nezakonito sekanje in trgovanje z lesom ter nezakonito izkoriščanje mineralnih surovin.
Foto: osebni arhiv
Okolje je prostor v katerem živimo, in smo na nek način od njega odvisni. Ali trend ekološke kriminalitete v Sloveniji kaže na to, da bi nas moralo skrbeti?
Kot sem že omenila, smo Slovenci zelo skrbni in odgovorni do okolja, kjer živimo. To nam priznavajo tudi tujci, saj marsikdo pohvali naša čista mesta in okolico. Že približno 20 let kazniva dejanja zoper okolje v Sloveniji ne naraščajo, ampak konstantno nihajo. In v povprečju beležimo 145 kaznivih dejanj zoper okolje, prostor in naravne dobrine na leto, pri čemer izstopajo nezakonit lov in ribolov, nezakonito izsekavanje gozdov ter posamezni primeri onesnaženja okolja. Kar zadeva ravnanja nas Slovencev, je pretirana skrb odveč. Da, moramo biti pozorni na izstopajoče posameznike, na splošno pa je bojazen odveč. Je pa res, da je v poslednjem obdobju potrebno spremljati trende v svetu kar zadeva naravne vire in njihovo pomanjkanje. Ena od teh je pitna voda in Slovenija je znana po velikih gozdnih površinah in ogromnih količinah čiste vode. Trenutno je v svetu v ospredju problem pomanjkanja pitne vode, kjer Slovenija hitro lahko postane ‘tarča’ drugih držav ali samo podjetij, ki potrebujejo vodo za svoje delovanje. Spomnimo se primera nakupa Pivovarne Laško, kjer se je v ozadju odvil nakup vodnega vira. To so stvari, na katere moramo biti pozorni in zaščititi naše naravne vire.
Kako dober je po vašem mnenju ekološki pravni okvir v Sloveniji?
Slovenija ima zahvaljujoč članstvu v Evropski uniji izjemno dobro pravno varstvo okolja, ki se ves čas dopolnjuje. Res je, da uspešno delo organov pregona deloma otežuje prekrivanje med posameznimi zakonskimi določbami ter njihovo pogosto dopolnjevanje, kar včasih zavira implementacijo določil v praksi, vendar še vedno pravno varstvo okolja v Sloveniji ostaja zelo dobro.
Ekološka kriminaliteta postaja čedalje bolj zanimiva tudi za organizirane kriminalne skupine, predvsem zaradi možnosti velikih zaslužkov. Katera okoljska kriminaliteta trenutno v svetovnem merilu spada v tovrstne okvirje?
Da, ekološka kriminaliteta je za organizirane kriminalne družbe zanimiva zaradi možnosti velikih zaslužkov in majhne verjetnosti, da bodo storilci odkriti, ujeti in kaznovani. Kot sem že omenila, je trenutno v svetu najbolj aktualno trgovanje z e-odpadki, kjer so zaslužki ogromni. Dodamo lahko tudi nezakonit lov in ribolov.
Ali je kakšna povezanost kriminalitete belih ovratnikov z ekološko kriminaliteto?
Kriminaliteto belih ovratnikov lahko poimenujemo tudi korporacijska kriminaliteta iz česar izhaja, da gre za nezakonita dejanja, povezana z delovanjem podjetij. Žal je več kot polovica primerov ekološke kriminalitete povezana s kriminaliteto belih ovratnikov, pa najsi gre za nezakonite izpuste v reke ali v zrak, za nezakonito odlaganje odpadkov, za sežiganje nedovoljenih snovi, za neustrezno skladiščenje nevarnih snovi ali za kršenje pravil varstva pri delu. Pri posameznih primerih gre celo za sodelovanje med organiziranimi kriminalnimi združbami in korporacijami zaradi želje po dobičku, zato je stvari še toliko težje odkrivati.
Andrej Kovačič E: andrej.kovacic@varensvet.si
