* Kot docent predava na Evropski pravni fakulteti v Novi Gorici ter na Gea College – FP.
Doktorirali ste na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani, smer poslovodenje in organizacija. Danes ste direktor javnega podjetja Komunalno podjetje Logatec d.o.o., pred tem ste bili zaposleni v Banki Koper, d.d., tudi kot vodja enote za Planiranje in nadzor, predsednik nadzornega sveta Kapitalske družbe pokojninskega in invalidskega zavarovanja d.d., član nadzornega sveta in revizijske komisije družbe Juteks, predsednik uprave Vzajemne, d.v.z. in pred tem več let direktor sektorja za finance, računovodstvo in kontroling v Vzajemni zdravstveni zavarovalnici, d.v.z. Pri vodstvenih funkcijah se oziroma ste se srečevali tudi s področjem obvladovanja različnih varnostnih tveganj v omenjenih organizacijah.
Kakšen je bil oziroma je vaš pogled na zagotavljanje celovite varnosti v organizaciji, torej varnost zaposlenih, strank, premoženja, itd.?
Po pravici povedano si bolj celovit pogled na zagotavljanje varnosti organizacije, ki jo vodiš, pridobiš z leti, torej z izkušnjami. V prvih letih vodenja npr. gospodarske družbe se ne moreš niti zavedati, koliko različnim vrstam tveganj je posamezna družba lahko izpostavljena in vsak dan lahko pričakuješ kaj nepričakovanega, npr. z vidika oškodovanja premoženja družbe, izgube kupcev, zmanjšanja vrednosti finančnih instrumentov zaradi volatilnosti obrestnih mer, valutnih tečajev ali kreditnega tveganja, itd..
Šele s prakso in vodenjem poslov, vodenjem zaposlenih, analiziranjem različnih vrst tveganj, si lahko vodstvo družbe s časoma izoblikuje boljši pogled na zagotavljanje varnosti organizacije in v naprej načrtuje razne ukrepe za preprečitev nezaželenih dogodkov.
Sam sem vedno skušal biti pred konkurenco, kar se nanaša na obvladovanje različnih vrst tveganj, zlasti finančnih. Tako smo v Banki Koper d.d. vzpostavili Službo za upravljanje s tveganji, planiranje in nadzor že v letu 2003, ko večina poslovnih bank v Sloveniji še niti ni razmišljala o merjenju in upravljanju obrestnih tveganj, kreditnih tveganj, valutnih, trgovalnih in drugih vrst tveganj npr. po metodi VaR ali drugih sodobnih metodah. Ravno tako sem kot predsednik uprave Vzajemne zdravstvene zavarovalnice d.v.z. vztrajal, da smo bili na področju upravljanja s tveganji pred konkurenco in sledili tujim bankam, za kar so nam kritiki celo očitali, da po nepotrebnem zapravljamo denar in prehitro sledimo priporočilom evropske direktive glede solventnosti II. Vendar so moje izkušnje iz banke, zavarovalnice, komunalnega podjetja, KAD-a in drugih družb take, da je bolje nekaj denarnih sredstev nameniti za preventivo in varovanje pred različnimi vrstami tveganj, čeprav je težko vnaprej meriti in ovrednoti te učinke. Šele ko nas doleti nek nepričakovan dogodek, ki negativno vpliva na izgubo premoženja družbe, se zavedamo, kaj pomeni varnost, vendar je takrat prepozno.
Torej, če povzamem, menim, da je potrebno zagotavljati celovito varnost organizacije, ki jo vodimo, tj. varnost zaposlenih (še posebej paziti, da ne izgubimo ključne kadre podjetja, ki lahko odidejo k konkurenci), premoženja (dobro razmisliti kaj in kako bomo zavarovali sredstva podjetja pri zavarovalnici in kako bomo imeli urejeno varovanje premoženja), skrbeti je potrebno za stranke npr. skozi CRM, se dobro zavarovati pred različnimi vrstami finančnih tveganj, ažurno skrbeti za likvidnost podjetja ter imenovati odgovorne nosilce za spremljanje posameznih vrst tveganj, ki so ovrednotena npr. v registru tveganj podjetja. Menim še, da v kolikor ima družba direktorja, ki nima zadostnih vodstvenih izkušenj in se še dobro ne zaveda pomena zagotavljanja celovite varnosti v organizaciji, da je najbolje, da direktor imenuje osebo odgovorno za spremljanje in zagotavljanje celovite varnosti v organizaciji – t.i. »varnostne managerje«.
Foto: osebni arhiv
Na Gea College – Fakulteti za podjetništvo ste bili habilitiran v docenta za področje financ in računovodstva, sedaj v docenta za področje poslovna ekonomija. Kako vam kot strokovnjaku za področje financ in računovodstva pomaga razumeti obvladovanje varnostnih tveganj v organizaciji s finančnega vidika?
Že v okviru zaposlitve na Banki Koper d.d. in Vzajemni d.v.z. sem se ukvarjal predvsem s financami in računovodstvom, kar mi je tudi koristilo pri predavanju na Gea College – FP, da sem lahko študentom podajal tudi številne primere iz prakse glede upravljanja s finančnimi tveganji, predvsem s kreditnim tveganjem, likvidnostnim tveganjem, tveganjem ustrezne višine kapitala podjetja, oz. nasploh tveganjem neusklajenosti virov in sredstev podjetja. Vse to mi pomaga, da tudi sam lažje razumem logiko obvladovanja finančnih tveganj. Tako lažje sprejemam in razumem različne ukrepe, kot so priprava ustrezne naložbene politike podjetja, spremljanje obrestnih mer in deviznih tečajev, planiranje likvidnosti podjetja, spremljanje bonitete kupcev in določanja politike izterjave, določanje limitov za plasmaje sredstev, prilagajanje strategije podjetja spremembam v makroekonomskem okolju, usklajevanje ročnosti naložb in virov, vzpostavitev primerne informacijske podpore, izdelava raznih simulacij vplivov različnih dejavnikov na poslovanje podjetja, vzpostavitev kontrolinga, itd..
Ali menite, da vrhnji management v organizacijah, ko s svojo varnostno politiko ureja zagotavljanje celovite varnosti v organizacijah, upošteva tudi vrednost življenja zaposlenih? Kako je to urejeno v Sloveniji?
Menim, da vodstva številnih organizacij v Sloveniji premalo sploh ureja svojo celovito varnostno politiko oz. premalo se osredotoča na zagotavljanje celovite varnosti organizacije, saj običajno pozabijo na zagotavljanje čim večje varnosti organizacije na številnih področjih (npr. pozabijo na določena finančna tveganja), med drugim tudi na področju zaposlenih in pri tem mnogokrat pozabijo na t.i. vrednost življenja zaposlenih. Zato v določeni meri urejamo to sami npr. s sklenitvijo police življenjskega zavarovanja, kar pa seveda ni dovolj. Torej, zavarovalna vsota, ki nam jo ponudi zavarovalnica, tudi tista največja za katero se lahko zavarujemo, vsekakor še zdaleč ne predstavlja vrednost našega življenja (če odmislimo ostale vidike in na življenje gledamo samo po tujih principih neto sedanje vrednosti naših potencialnih bodočih neto dohodkov), saj mesečna zavarovalna premija predstavlja le manjši delež mesečnega neto dohodka posameznika.
Npr. v kolikor plačujemo za življenjsko klasično zavarovanje mesečno premijo v višini okrog 50 do 60 EUR, nas bo zavarovalnica na cca. do 30 let zavarovala za okrog 100 tisoč EUR zavarovalne vsote (odvisno je od številnih dejavnikov), kar pa še zdaleč ne moremo govoriti o vrednosti človeškega življenja. Običajno pa zavarovalnice pri zavarovalnih vsotah nad 150 tisoč EUR zahtevajo še preventivni zdravstveni pregled ter nerade zavarujejo posameznika nad 150 tisoč EUR zavarovalne vsote. Kot vemo, posameznik, ki letno zasluži neto okrog 2.000 EUR vseh dohodkov in v povprečju porabi 1.000 EUR, prihrani v enem letu 12 tisoč EUR in v 30-ih letih 360 tisoč EUR, kar je precej več od omenjene zavarovalne vsote. V primeru posameznikov, ki lahko v času delovne dobe zaslužijo še več, je seveda potencialni prihranek oz. NSV bodočih prihrankov toliko večja.
Torej, v Sloveniji se zavarovanja zaposlenih lotevamo v podjetjih večinoma s sklenitvijo nezgodnega zavarovanja, torej za primere poškodb pri delu, na ostala varovanja zaposlenih pa velikokrat pozabimo. V kolikor bi podjetje, ki deluje v dejavnosti z zelo veliko dodano vrednostjo, slučajno izgubilo ključni kader (ki je težko nadomestljiv), bi ga to lahko stalo izgube večine posla, morebiti stečaja…
Mladi so naša prihodnost in upanje, da bo Slovenija tudi z njihovo pomočjo v prihodnosti varna država. Kaj bi svetovali mladim, bodočim strokovnjakom za varnost, kako in kje naj pridejo do potrebnih izkušenj, da bodo kos varnostnim izzivom, ki so pred njimi in da bodo na trgu dela bolj konkurenčni?
V kolikor še niso zaposleni, predlagam mladim, da poskusijo morda najprej s študijem magistrskega programa korporativne varnosti npr. na Gea College – FP, ki omogoča mladim pridobitev znanj s področja varnosti podjetja, ali pa s kakšnim podobnim študijem, ki daje poudarek varnostnim izzivom v organizaciji.
Seveda je potem pomembno, da se mladi zaposlijo v organizacijah, kjer bodo zaposleni kot varnostni managerji ali strokovnjaki za varnost podjetja, torej, da bodo skrbeli za varnost z vseh vidikov. To je tudi tržna niša in upam, da se bodo vodstva podjetij tega vse bolj zavedala in tudi zaposlovala tak profil kandidatov.
Avtor: Andrej Kovačič E: andrej.kovacic@varensvet.si
