Zaključujete dodiplomski študij na FVV in sicer z zelo visoko povprečno oceno 9,4. Ali to pomeni, da ste našli področje na katerem boste gradili tudi svojo poklicno kariero?
Vsekakor nameravam še naprej delati in se razvijati na tem področju, da.
Pripravljate diplomsko nalogo s področja okoljske kriminalitete, ali nam lahko poveste, kako to, da ste se odločili za področje, ki ni tako atraktivno, glede na to, da se mladi bolj odločajo za področje policijske, kriminalistične oz obveščevalne dejavnosti?
Mogoče za večino ljudi ni tako atraktivno, vendar meni se zdi, da je zelo zapleteno, posledično zanimivo in predvsem relevantno. Prav tako je to področje dokaj “mlado” ter se še razvija. Včasih je večina postapokaliptičnih zgodb vključevalo posledice nuklearnih vojn in sledečega “fallout-a”, danes pa nas bolj skrbi prihodnost, v kateri bi naš planet postal neprimeren za življenje zaradi klimatskih sprememb. Poleg tega ima ekološka kriminaliteta veliko posebnosti, ki jo ločujejo od klasičnih oblik kriminalitete in zaradi teh je potreben drugačen pristop za proučevanje in reševanje te problematike.
V Slovenskem združenju za varen svet, katerega dejavnost je promocija varnosti, zaščite in varovanja, in ki je usmerjeno v globalno združevanje za varen svet, ste vodja sekcije mladih za varnost. Kje vidite priložnosti za mlade, da se priključijo vaši sekciji?
Sekcija mladih za varnost je prvenstveno namenjena širitvi obzorij mladih strokovnjakov in povezovanje z drugimi mladimi, ki se ukvarjajo z istim področjem, poleg tega pa ustvarjamo celostno zbirko znanja s področja varnosti.
Foto: Osebni arhiv
Mladi, bodoči kadri za varnost ste prihodnost na tem področju, saj se boste morali soočati z varnostnimi izzivi ter iskati načine s katerimi boste obvladovali varnostna tveganja v okolju, kjer boste poklicno delovali. Kako gledate na prihodnost in na zaposlovanje mladih kadrov za varnost v Sloveniji?
Res so razmere na trgu dela ostre, ampak kjer je volja, tam je pot. Seveda bomo mogli tudi mi nekoč prevzeti vajeti in se spoprijemati z varnostnimi tveganji in grožnjami, do takrat pa moramo pridobivati izkušnje, da bomo kos takim izzivom. Del tega je tudi naše združenje, ki je namenjeno prav temu.
Kako gledate na trenutne varnostne razmere v Sloveniji in svetu, kaj je po vašem največja grožnja, ki ogroža varnost ljudi in našo skupno varnost?
Kratkoročno je svet veliko bolj varen, kot je bil včasih, še posebej Slovenija, ki je ena od najbolj varnih držav na svetu. Toda na dolgi rok nas na globalnem nivoju ogrožajo tako imenovane »plazeče« katastrofe, kot so globalne klimatske spremembe in druge, za katere mogoče sploh še ne vemo. Za zagotavljanje varnosti torej ni zadosti le proučevanje trenutnih razmer, ampak moramo razmišljati tudi o prihodnosti in skušati predvideti grožnje in se ustrezno pripraviti na njih.
Foto: Osebni arhiv
Zraven študija se ukvarjate tudi z aktivnostmi, ki vsebujejo veščine za osebno varnost. Kakšno je vaše mnenje o tem, da naj bi strokovnjaki za varnost, zraven strokovnih kompetenc imeli tudi vsaj osnovno znanje na področju športa ter znanja potrebnih veščin za osebno varnost?
Tako znanje in udejstvovanje vsekakor ni slabo, ne za duha, ne za telo. Sicer pa to velja za vse ljudi, ne samo za strokovnjake za varnost, ki pa imajo še dodaten razlog za to. Toda ljudje smo si ne nazadnje različni in vsak si sam kroji pot.
Pripravil: Andrej Kovačič E: andrej.kovacic@varensvet.si
