Kako bi opisali svojo vizijo razvoja slovenske policije v prihodnjih letih in katere so vaše ključne prioritete pri vodenju policije?
Moje vodilo je, da slovenska policija dela strokovno, zakonito in učinkovito. To je osnovno načelo mojega osebnega delovanja, kar pričakujem od vseh zaposlenih v policiji, od vsakega policista, ki dela na terenu, in tudi od svojih najožjih sodelavcev. Ena od ključnih prioritet je reševanje trenutnega kadrovskega stanja v policiji, tako zaposlovanje novih sodelavcev in izvajanje promocije poklica policista, kot tudi zadržanje tistih, ki so tik pred upokojitvijo, ter sprejem kariernega sistema. Pomembna prednostna naloga je tudi priprava osnov za reorganizacijo policije z identifikacijo tipičnih delovnih mest v policiji. To predvsem velja za podobna delovna mesta, da za njih vzpostavimo enake kriterije, s čimer bomo dosegli tudi bolj učinkovito sistemizacijo delovnih mest in bolj uravnoteženo zasedenost po posameznih enotah. Vzporedno bomo prilagajali nekatere organizacijske ukrepe, kot je ustanovitev avtocestne policije, ter s tem poskušali na nekaterih področjih našega dela še povečati učinkovitost. Za uspešno delo bo potrebno nujno posodobiti opremo in druga tehnična sredstva, ki jih uporabljajo policisti pri svojem delu. Sodobna tehnična sredstva lahko v nekaterih primerih precej olajšajo delo policistov, v nekaterih primerih celo nadomestijo njihov manko. Po drugi strani pa se Policija duši z birokratskimi postopki, ki še dodatno otežujejo policijsko delo. V zvezi s tem bomo poskušali poenostaviti nekatere policijske postopke, tudi s spremembo zakonodaje. Seveda je soočanje s trenutnimi varnostni izzivi z ozirom na to, kakšna so sodobna globalna tveganja, najpomembnejša operativna naloga slovenske policije, ki od vseh nas zahteva dnevno prilagajanje aktualnim varnostnim razmeram. Hitro spreminjanje okolja zahteva nenehno prilagajanje policije. Naše poslanstvo, pomagati ljudem, mora biti temelj našega dela, z namenom, da ljudem ne zagotovimo samo občutek varnosti, ampak tudi dejansko varnost.
S katerimi največjimi varnostnimi izzivi se trenutno sooča slovenska policija?
Na področju kriminalitete se slovenska policija prilagaja dinamičnemu, medsebojno prepletenemu varnostnemu okolju, ki ga narekujejo domače in tuje razmere. Preprečevanje kaznivih dejanj vpliva na zmanjšan obseg preiskovanja kaznivih dejanj, pri katerem je pomembna odzivnost in prilagajanje varnostnim ocenam. Uspešne preiskave temeljijo na tehnološki opremljenosti in uporabi naprednih tehnologij, integriranem mednarodnem sodelovanju, strokovni usposobljenosti ter na pravno-organizacijskih spremembah, ki omogočajo učinkovito odzivanje na vse oblike in vrste kriminalitete.
Najprej lahko izpostavim splošno kriminaliteto, ki postaja vse bolj kompleksna zaradi mednarodnega elementa, mobilnosti kriminalnih skupin, uporabe spleta in spletnih orodij. Ne smemo pozabiti okoljskega organiziranega kriminala, predvsem nezakonitega ravnanja z odpadki in zaščitenimi vrstami, ki povzroča visoke dobičke z nizkim tveganjem. Prednostno obravnavamo primere nasilja v družini in zlorab otrok, zato ostaja na prvem mestu varnost in zaščita ranljivih skupin, saj nasilje ni sprejemljivo. Zato se v policiji poleg učinkovite obravnave storilcev in zaščite žrtev osredotočamo tudi na ozaveščanje, usposabljanje strokovnjakov ter sodelovanje z zdravstvenimi, socialnimi in drugimi subjekti.
Slovenija je za organizirano kriminaliteto tranzitna točka za tihotapljenje prepovedanih drog, ljudi, orožja in nezakonitih migracij. Kriminalne mreže izkoriščajo geostrateško lego in hitro prilagajajo metode. Za učinkovite preiskave je ključno mednarodno sodelovanje s hitro in učinkovito izmenjavo operativnih podatkov med sosednjimi policijami, policijami Zahodnega Balkana, članicami Interpola, Europola in drugimi agencijami. Prav tako pa tudi krepitev in razvoj digitalnih preiskovalnih zmogljivosti in uporaba naprednih orodij.
Gospodarsko kriminaliteto zaznamujejo finančne grožnje različnih oblik, kot so pranje denarja, korupcija v javnem in zasebnem sektorju ter goljufije, ki spodkopavajo zaupanje v finančni sistem, hkrati pa povzročajo velike izgube v proračunskih sredstvih. Boj proti korupciji je ena od prioritet dela, prav tako izvajanje finančnih preiskav s ciljem identifikacije in kasnejšega zavarovanja ter odvzema nezakonito pridobljene premoženjske koristi. Pri tem je nepogrešljiva institucionalna povezanost in sodelovanje med različnimi organi.
Sodobne varnostne razmere najbolj opredeljujejo kibernetske grožnje, med katere sodijo napadi z izsiljevalskimi virusi, vdori v informacijsko infrastrukturo in lažno predstavljanje (phising) skupaj s socialnim inženiringom. Medsebojna prepletenost informacijsko-komunikacijskih sistemov ter konvergenca poslovnega in operativnega okolja narekujejo policiji sprejetje ustreznih varnostnih ukrepov na področju preprečevanja kibernetskih groženj, ki se povečujejo.
Na področju javnega reda so javna zbiranja še zmeraj ena od najpomembnejših nalog. Temeljno izhodišče policije je varovanje ustavne pravice do mirnega zbiranja. Vloga policije obsega tako preprečevanje kršitev kot aktivno sodelovanje z organizatorji za zagotavljanje varnosti. Poseben varnostni izziv predstavljajo sočasni shodi z nasprotujočimi stališči udeležencev na istem kraju. Policija letno sodeluje pri varovanju približno 3.000 javnih zbiranj.
Specifičen izziv so športne prireditve z organiziranimi navijaškimi skupinami. Slovenija je novembra 2020 ratificirala Saint-Denis konvencijo za integriran pristop k varnosti. Zaradi poslabšanih varnostnih razmer so se s spremembo ZNPPol od februarja 2026 zaostrili ukrepi – prepoved udeležbe na športnih prireditvah se je podaljšala z dveh na pet let. Policija letno izreče nekaj deset takšnih ukrepov, preventivno pa deluje s programom »Žoga je za igro!« in delom policistov spoterjev.
Zaradi podnebnih sprememb, urbanizacije in tehnološkega razvoja so naravne nesreče vse kompleksnejše. Policija v zadnjih desetih letih povprečno 30-krat letno posreduje zaradi neurij, poplav, plazov in požarov. Ključne naloge v takih primerih vključujejo zagotavljanje pretočnosti prometa, omogočanje dostopa reševalnim službam, varovanje premoženja ter pomoč pri evakuacijah. Pri tovrstnih dogodkih imata pomembno vlogo Letalska in Gorska policijska enota. Izziv ostaja stalno usposabljanje in izvedba skupnih vaj z Upravo RS za zaščito in reševanje ter delovanje v operativnih štabih civilne zaščite.
Na področju prometne varnosti se soočamo z nenehnim povečevanjem prometa na avtocestah in hitrih cestah ter številnimi gradbišči, ki povečujejo zgostitve in izredne dogodke. Glavni izziv je modernizacija nadzora. Jeseni 2026 je načrtovan začetek uporabe sekcijskega merjenja hitrosti za umirjanje prometa. Policija si prizadeva za zakonska pooblastila za uvedbo novih tehničnih sredstev: sistemov za prepoznavo registrskih tablic, detekcijo uporabe telefonov/pasov ter uporabo dronov skladno z odločbo ustavnega sodišča na označenih cestah. Primarni fokus ostaja umirjanje hitrosti, preverjanje psihofizičnega stanja voznikov (alkohol in droge) ter varnost ranljivih skupin (kolesarji, e-skiroji, starejši). V teku je tudi priprava vzpostavitve avtocestne policije.
Na področju mejne problematike v letu 2026 zaznavamo opazen porast nedovoljenih prehodov notranjih meja na zahodno balkanski poti. V Sloveniji je bilo do 16. 8. 2026 na notranjih mejah obravnavano skupaj 18.759 nedovoljenih prestopov meje, lani 14.393, od tega jih je bilo na meji s Hrvaško letos 17.021, lani pa 12.485. Po ukinitvi nadzora na mejah s Hrvaško in Madžarsko junija 2026 policisti izvajajo izravnalne ukrepe na podlagi analiz tveganja z namenom preprečevanja čezmejne kriminalitete in tihotapljenja migrantov.
Z 12. junijem 2026 se je pričel izvajati evropski Pakt o migracijah in azilu. Uspešnost omejevanja sekundarnih migracij je odvisna od krepitve aktivnosti držav na zunanjih mejah EU. Največji varnostni izziv na tem področju ostaja učinkovito ugotavljanje identitete, vračanje oseb ter preprečevanje zlorab azilnega sistema s strani posameznikov, povezanih z organiziranim kriminalom, terorizmom ali ekstremizmom.
Katere kompetence in znanja bodo po vašem mnenju v prihodnosti najpomembnejše za delo policistk in policistov?
Delo policista je danes bistveno zahtevnejše kot nekoč. Policisti se poleg tradicionalnih oblik kriminalitete soočajo z novimi varnostnimi tveganji, kibernetskim kriminalom, vse večjo družbeno kompleksnostjo, duševnimi stiskami posameznikov ter nenehnim nadzorom javnosti in medijev. Zaradi raznolikosti in zahtevnosti sodobnih varnostnih izzivov zgolj poznavanje postopkov in zakonodaje ne zadošča več, temveč potrebujejo širok nabor kompetenc, ki jim omogočajo učinkovito delovanje v sodobnem varnostnem okolju.
Sposobnost sprejemanja kakovostnih odločitev v kompleksnih in časovno omejenih situacijah predstavlja eno ključnih kompetenc policistov. Učinkovito sprejemanje odločitev je tesno povezano z razvitimi komunikacijskimi veščinami, strokovno presojo in sposobnostjo delovanja pod pritiskom. Policisti morajo znati vzpostaviti zaupanje, uspešno reševati konflikte ter uporabljati pristope, ki zmanjšujejo možnost zaostrovanja sporov. Njihova vloga se zato vse bolj širi tudi na področje preventive, sodelovanja s skupnostjo in pomoči posameznikom v stiski.
Policija ima že oblikovan celovit kompetenčni model. Tega sestavljajo trije ključni vsebinski sklopi kompetenc, in sicer temeljne in vodstvene, ki se v določeni meri prekrivajo, ter delovno specifične kompetence. Temeljne kompetence veljajo za vse zaposlene v policiji, ki delajo na delovnih mestih s policijskimi pooblastili. Obsegajo temeljni način želenega delovanja v policiji. Vključujejo zavezanost strokovnosti, proaktivno delovanje, obvladovanje zahtevnih situacij, sodelovanje s skupnostjo in odgovorno ravnanje. Uporablja se jih lahko za selekcijo, presojanje in razvoj zaposlenih. Če malo bolj plastično predstavim: Policist ali policistka, ki ima visoko razvite vse temeljne kompetence ima strokovno znanje, ki ga uporablja pri reševanju problemov in ga nenehno nadgrajuje. Pri svojem delu se trudi doseči čim višjo kakovost in učinkovitost. Samoiniciativno se zavzema za stalne izboljšave in si prizadeva za doseganje vedno boljših rezultatov. V stresnih okoliščinah ostane zbran in umirjen. Odločno prevzame nadzor nad različnimi situacijami in učinkovito pristopi k sprejemanju odločitev. Spretno pristopi k različnim ciljnim populacijam in komunicira z njimi. Ne glede na okoliščine je spoštljiv, pokaže odprtost in empatijo. Pri delu in izven delovnega časa se čuti odgovornega za svoja dejanja. Drugim je zgled, saj se zavzema za pravičnost, poštenost, strpnost in zasledovanje drugih višjih etičnih standardov. Te kompetence bodo za opravljanje dela še kako pomembne tudi v prihodnosti, saj je policija pri oblikovanju kompetenčnega modela izhajala iz potreb organizacije in »terena«. Seveda so za zasedbo posameznih delovnih mest pomembne tudi delovno specifične kompetence. Te so opredeljene za 21 vsebinsko različnih delovnih področij. In če se dotaknem še vodstvenih kompetenc. Ta zajemajo pet temeljnih kompetenc na različnih (višjih) ravneh, dodane pa so jim še naslednje štiri: organiziranje dela, ciljna usmerjenost, skrb za dobre odnose in razvoj zaposlenih.
A če se vrnem, kaj bo pomembno za policistke oziroma policiste. Zagotovo veščine, povezana z uporabo novih tehnologij – orodij umetne inteligence; kako hitro in učinkovito se bodo lahko prilagajali vse hitrejšemu tehnološkemu razvoju in da bodo lahko sodobna tehnološka orodja odgovorno uporabljali. Policist oziroma policistka prihodnosti bo moral/-a poleg uporabe sodobnih tehnologij razumeti tudi omejitve umetne inteligence, prepoznavati manipulirane vsebine, kritično presojati in preverjati verodostojnost informacij ter odgovorno varovati občutljive podatke in obvladovati tveganja kibernetskega prostora, saj bodo te veščine postale skoraj enako pomembne kot poznavanje klasičnih policijskih postopkov. Digitalne kompetence bodo ključne za policiste pri prepoznavi možnosti, ki jih ponuja informacijska tehnologija.
Razvoj mehkih veščin bo tudi pomemben. Tu mislim predvsem na komunikacijo, saj se vsak policijski postopek vedno začne s komunikacijo, njegova uspešnost pa je pogosto odvisna od sposobnosti policistke oziroma policista, da se ustrezno odzove na okoliščine in izbere primeren način sporazumevanja. Zato bodo poleg strokovnega znanja in usposobljenosti vse pomembnejše veščine učinkovitega komuniciranja, aktivnega poslušanja, empatije ter vzpostavljanja in ohranjanja zaupanja v odnosu do ljudi. Temelj vseh navedenih kompetenc pa ostajajo etičnost, integriteta in profesionalnost. Zaupanje javnosti je mogoče ohranjati le z zakonitim, nepristranskim in odgovornim ravnanjem. Prihodnost policijskega poklica bo zato temeljila na povezovanju strokovnega znanja, kritičnega razmišljanja, komunikacijskih in digitalnih kompetenc ter visoke osebne integritete.
Kako nove tehnologije vplivajo na delo policije in katere inovacije trenutno uvajate?
Informacijsko-telekomunikacijska podpora je že nekaj časa pomembna za delo vseh policij in zagotavljanje varnosti bodisi v lokalnem bodisi v mednarodnem okolju. Tudi zato je bil temu dan poseben poudarek v Resoluciji o dolgoročnem razvojnem programu policije za obdobje 2026–2035.
Policija že vrsto let digitalizira svoje storitve in procese dela ter bo tudi v naslednjem desetletju nadaljevala z uvajanjem in uporabo sodobnih informacijsko-telekomunikacijskih rešitev, vključno s storitvami umetne inteligence (UI), pri tem pa upoštevala tudi interoperabilnostni okvir, pri čemer bo poudarek predvsem na učinkoviti in etični uporabi UI pri preiskovanju kaznivih ravnanj povsod tam, kjer klasični pristopi ne zadostujejo. Racionalizirala bo obstoječe rešitve, spremljala vse pomembne sisteme Evropske unije in jih integrirala v nacionalne rešitve, širila uporabo mobilnih rešitev za večjo učinkovitost dela policije in omogočala mobilnost zaposlenih, predlagala in izvajala projekte digitalne preobrazbe v sodelovanju z drugimi institucijami, se vključevala v projekte Evropske unije, s pomočjo evropskih sredstev izboljšala digitalno opremljenost slovenske policije ter uvajala nova orodja in metode dela in predlagala ustrezne spremembe zakonodaje na tem področju.
Policija pričakuje velik tehnološki poudarek na področju mobilnosti in zlivanju tehnologij, pri čemer se bodo ločnice med posameznimi tehnologijami še bolj brisale (na primer med mobilno in fiksno telefonijo, med stacionarnimi in prenosnimi računalniki, tablicami, telefoni, prenosniki in terminali ter podobno).
Pri učinkovitem soočenju z izzivi sodobne družbe, kot so eksponentno naraščajoča količina podatkov, porast kibernetskega kriminala, delovanje mednarodnih kriminalnih združb in nevarnost terorizma so lahko prav orodja UI v veliko pomoč policiji. Ta ima izjemen potencial, da preoblikuje policijsko delo na številnih področjih. Od napredne kriminalistične analitike, ki omogoča prepoznavanje vzorcev in trendov v ogromnih količinah podatkov, do podpore pri usposabljanju policistov, ki vključuje simulacije scenarijev z uporabo navidezne resničnosti in prilagojenih programov za razvoj posebnih veščin. UI odpira vrata k učinkovitejšemu delu policije ter omogoča analize, ki prej zaradi obsežnosti ali večplastnosti podatkov niso bile mogoče, kar povečuje zmožnosti za varovanje javne varnosti. Pri uporabi sistemov UI bo policija namenila poseben poudarek tudi upoštevanju pravnih podlag za obdelavo osebnih podatkov, spoštovanju pravic posameznikov in vzpostavljanju ustrezne stopnje varnosti podatkov.
Vpeljava posameznih rešitev specializirane UI v delo slovenske policije je v tem trenutku ključnega pomena, saj prinaša merljive koristi. Zato sta bila letos maja sprejeta strateški in akcijski načrt za uvajanje umetne inteligence v policijo 2026–2035. Akcijski načrt je razdeljen v tri faze. Letos naj bi bili predvidoma vzpostavljeni organizacijski temelji, pravni okvir, infrastruktura in začeti prvi pilotski projekti. V drugi fazi (2027–2030) se bo nadaljevalo z razvojem infrastrukture, širila se bo raba UI, krepile kompetence in vzpostavila partnerstva oziroma sodelovanje v mrežah Evropske unije in platformah ter z nadzornimi organi (informacijski pooblaščenec, AKOS, SVIZ). Tretja faza (2031–2035) predvideva prehod od uvajanja k polni operativni zrelosti, kar pomeni polna vključenost UI v delo policije, lastne prilagojene rešitve UI potrebam policije ter seveda popolna skladnost z veljavno zakonodajo in pravno prakso. Po drugi strani pa je glede na mednarodne razmere in zaradi vse številnejših napadov na informacijske sisteme javne in državne uprave, gospodarskih subjektov in posameznikov ključnega pomena tudi kibernetska varnost. To velja tudi za policijo, ki mora zagotoviti, da je stopnja njene odpornosti proti napadom in vdorom v informacijsko-telekomunikacijski sistem policije zelo visoka. Da bi zagotovili skladnost z določili Zakona o informacijski varnosti, ki policijo uvršča med stebre kibernetske obrambe na ravni državnih organov, policija na različnih ravneh izvaja usklajene organizacijske, tehnične in administrativne ukrepe in dejavnosti za zagotavljanje celovite kibernetske varnosti v skladu s svojimi pristojnostmi. Za nemoteno in varno poslovanje z drugimi sistemi bo varnostne rešitve prilagodila internetnemu protokolu, preverila in nadgradila pa bo tudi druge koncepte in standarde varovanja. Na ta način bo zmanjšala varnostna tveganja in uporabnikom zagotovila boljšo podporo.
Del zagotavljanja varnosti in uvajanja novih tehnoloških rešitev pa predstavlja protidronska elektronska zaščita in drugi ukrepi, namenjeni varovanju pred neželenimi ravnanji upravljavcev dronov. Policija izvaja vse potrebne aktivnosti in tudi sodeluje z drugimi državami članicami Evropske unije na tem področju. Tudi sam razvoj dronov, ki jih upravljavci upravljajo z različnimi nameni, je izjemno hiter. Izstopa samodejni, avtomatizirani nadzor geografskih con, ki jih ureja Uredba o izvajanju izvedbene uredbe Komisije (EU) o pravilih in postopkih za upravljanje brezpilotnih zrakoplovov. Dosledno izvajanje evropske uredbe policiji ne omogoča le učinkovitejšega nadzora nad spoštovanjem zračne zakonodaje, temveč bistveno prispeva k preventivnemu preprečevanju varnostnih tveganj, incidentov in kršitev javnega reda. Za policijo je operativna implementacija teh določil nujna za vzdrževanje visoke ravni varnosti kritične infrastrukture in varovanih območij v sodobnem varnostnem okolju.
Naj izpostavim še dva uspešno implementirana projekta. Prvi je ePolicist, mobilna rešitev, s katero se je slovenska policija že leta 2016 postavila ob bok nizozemski policiji na sam vrh. Poleg mobilnega preverjanja je namreč omogočila izvedbo nekaterih policijskih postopkov v mobilnih pogojih dela od začetka do konca, brez potrebe po vračanju v enoto. Drugi pa je Stalita: napredna analitično preiskovalna platforma, ki je s kombinacijo inovativnega razmišljanja in tehničnih zmožnosti omogočila hitro preiskovanje ogromnih količin zaseženih elektronskih vsebin, ki je prepoznana tudi širše v tujini.
Kako ocenjujete stopnjo zaupanja javnosti v policijo in kako ga nameravate krepiti?
Kot sem uvodoma poudaril, želim tudi s svojim ravnanjem in učinkovitim delom slediti načelu transparentnosti in ljudem zagotoviti občutek, da policija dela dobro in da Slovenija dejansko ostane varna država. Prepričan sem, da lahko zaupanje javnosti verodostojno ocenjujemo le na podlagi podatkov. Zato Policija že vrsto let izvaja nacionalne raziskave »Ocene in stališča prebivalcev Slovenije o delu policije«, ki nam omogočajo dolgoročno spremljanje trendov, prepoznavanje dejavnikov, ki vplivajo na zaupanje javnosti, ter načrtovanje ukrepov za njegovo nadaljnjo krepitev. Dosedanje raziskave kažejo, da slovenska policija praviloma uživa razmeroma visoko stopnjo zaupanja javnosti, pri čemer se ta spreminja glede na družbene okoliščine, odmevnejše dogodke ter neposredne izkušnje prebivalcev s policijo.
Zaupanje javnosti namerava Policija krepiti z doslednim zagotavljanjem zakonitega, strokovnega, nepristranskega in etičnega opravljanja policijskih nalog ter s spoštovanjem človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Pomembni elementi so tudi nadaljnji razvoj policijskega dela v skupnosti, krepitev odprte in transparentne komunikacije z javnostjo, stalno strokovno usposabljanje policistov ter uporaba ugotovitev raziskovalne dejavnosti Policije pri načrtovanju ukrepov za izboljšanje kakovosti policijskega dela ter odgovorno, pravočasno in transparentno obveščanje javnosti o svojem delu. Policija bo tudi v prihodnje sistematično spremljala stališča prebivalcev in pridobljene ugotovitve uporabljala kot podlago za nadaljnji razvoj ter krepitev zaupanja javnosti. Zaupanje javnosti ni samoumevno. Je eden ključnih temeljev legitimnosti in učinkovitosti policijskega dela, zato njegovi krepitvi namenjamo posebno pozornost pri načrtovanju razvoja policije ter oblikovanju usmeritev njenega delovanja.
Foto: Krištof Jagodic | Policija
