Uvod
Pogosto slišimo, da so mladi naše največje bogastvo in prihodnost države. Ali jim v tej smeri tudi zagotavljamo prostor in šole, ki bodo varne in spodbudne za čim boljši socialni in izobraževalni razvoj. Vloga šole kot največjega partnerja v razvoju mladega človeka in za prihodnost skupnosti je neprecenljiva. Šola ni le prostor za pridobivanje znanja, temveč tudi okolje, kjer se oblikujejo vrednote, socialne veščine in občutek pripadnosti. V tem procesu so zaposleni, učitelji, vzgojitelji, strokovni delavci in vodstva šol najpomembnejši partnerji, saj vsak dan sodelujejo z mladimi in jim pomagajo oblikovati identiteto ter se soočiti z izzivi sodobnega sveta.
V Sloveniji je varnost v šolah pomemben del strategije za nacionalno varnost. To je razvidno iz Resolucije o strategiji nacionalne varnosti Republike Slovenije (ReSNV-2), ki opredeljuje nacionalne interese in cilje na področju varnosti. Čeprav sama resolucija ne navaja neposredno varnosti v šolah, je zagotavljanje varnega okolja za izobraževanje ključnega pomena za stabilnost in razvoj države.
Poleg tega so bili sprejeti ukrepi za izboljšanje varnosti v vzgojno-izobraževalnih zavodih. Junija 2024 sta Ministrstvo za notranje zadeve in Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje podpisali protokol o obveščanju in ukrepanju v primeru groženj v šolah. Ta protokol določa postopke za obveščanje in ukrepanje ob zaznanih grožnjah, s ciljem zagotoviti hitro in učinkovito odzivanje na morebitne nevarnosti. (Vir: gov.si)
Poleg tega je bilo aprila 2025 organizirano medresorsko usposabljanje za soočanje z grožnjami v šolah, kjer so sodelovali predstavniki Ministrstva za notranje zadeve, Ministrstva za vzgojo in izobraževanje ter Policije. Cilj usposabljanja je bilo izboljšanje sodelovanja med institucijami in izmenjava dobrih praks za učinkovito obvladovanje varnostnih izzivov v šolskem okolju. (Vir: gov.si)
Kdo se v Sloveniji celovito ukvarja s problematiko varnosti v šolah?
Po dostopnih virih na spletu, kdo se v Sloveniji celovito ukvarja s problematiko varnosti v šolah, zasledimo, da varnost v šolah predstavlja pomemben vidik širše strategije za nacionalno varnost, saj zagotavljanje varnega izobraževalnega okolja prispeva k stabilnosti in razvoju države. V Sloveniji se s celovito problematiko varnosti v šolah v teoriji ukvarja več ključnih institucij in organov, ki medsebojno sodelujejo:
Ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo – Skrbi za varnostno politiko, delovanje policije in krizno upravljanje. Policija sodeluje pri preprečevanju nasilja, varnostnih pregledih in ukrepanju ob incidentih v šolah.
Ministrstvu za izobraževanje, znanost in mladino – Je odgovorno za vzgojno-izobraževalne ustanove ter izvajanje politik za varno šolsko okolje, preprečevanje nasilja in promocijo psihološke varnosti.
Policija – Aktivno izvaja preventivne programe, sodeluje pri odzivu na nujne varnostne situacije in izvaja aktivnosti za zagotavljanje varnega okolja v šolah.
Center za socialno delo (CSD) – Povezan je s šolami pri obravnavanju socialnih in družinskih težav otrok, kar ima velik vpliv na varnost v šolskem okolju.
Šole same – Z različnimi preventivnimi programi, šolskimi svetovalci, vzgojitelji in notranjimi pravilniki prispevajo k varnosti.
Regionalni in lokalni organi – Vključujejo občine in druge lokalne organe, ki sodelujejo pri zagotavljanju varnosti v svoji skupnosti. Poleg teh institucij obstajajo še nevladne organizacije in strokovna združenja, ki podpirajo delo na področju varnosti v vzgoji in izobraževanju. Sodelovanje med temi akterji je zagotovljeno preko medresorskih protokolov in usposabljanj, kot so na primer protokol o obveščanju in ukrepanju v primeru groženj v šolah, ki ga podpirata MNZJU in MIZM.
Kaj je realnost in kdo se dejansko v Sloveniji celovito ukvarja s področjem varnosti v šolah?
Po mnenju priznanega strokovnjaka za področje varnosti v šolah z večletnimi izkušnjami v državnem sistemu je dejstvo, da se v Sloveniji (še) nihče celovito ne ukvarja z varnostjo v šolah. Ministrstvo pristojno za vzgojo in izobraževanje parcialno ureja vzgojno delo, policija pa parcialno splošno varnost. Da se v Sloveniji še nihče celovito ne ukvarja z varnostjo v šolah ugotavlja tudi IVK Inštitut za varnostno kulturo, ki od leta 2014 že tradicionalno organizira letne konference na temo varnosti in nenasilja v šolah in drugih VIZ, ter izvaja projekt Varna šola. Šole so bolj ali manj prepuščene same sebi, kar pomeni, da se vsaka šola po svoje ukvarja s to problematiko, kot najbolje zna in misli, da je prav.
Da šole zelo različno pristopajo na področju varnosti in se odzivajo na varnostno problematiko potrjuje tudi raziskava, ki jo je v letu 2023/24 izvedel IVK Inštitut za varnostno kulturo. V raziskavi je bilo obravnavanih 59 osnovnih šol. Raziskava je pokazala zelo različne pristope k varnosti, od popolnoma odprtih šol in dostopnih vsem iz javnega prostora/ulice, do strogo nadzorovanih vstopnih točk. To pomeni, da je preventiva zelo šibka in se sistem vzpostavlja na način, ko so že bile resne težave, kar je lahko za marsikatero žrtev že prepozno.
Konkretne nacionalne strategije, kako celovito urejati varnost v šolah (še) ni. V Sloveniji si želimo, da bi strategijo dobili še pred morebitnimi žrtvami v šolah, saj se val brutalnega nasilja tudi v šolah vse bolj približuje Sloveniji.
Sistem varnosti v šolah po meri novodobnih tveganj in nevarnosti sodobnega časa
Pristopi k zagotavljanju varnosti so lahko zelo različni, lahko čakamo, da se bo val brutalnega nasilja, ki ga zaenkrat še spremljamo v tujini in se žal zelo približuje Sloveniji pojavil (primeri iz Hrvaške, Srbije in Avstrije), ali pa, da se kaj iz teh primerov naučimo in v Sloveniji naredimo vse, kar je v moči države in strokovne ter civilne skupnosti.
Ko govorimo o varnosti mladih se na tem področju srečujemo z resnimi izzivi, različne oblike nasilja, pojavljanje samomorov, destruktivnih organizacij, sekt in posameznikov, ki ciljajo na mlade, ter mladimi, ki izginjajo neznano kam. Te problematike so zelo kompleksne in zahtevajo celostni pristop. Prav tako je danes splet prestreljen s posamezniki, ki iščejo mlade v najbolj občutljivih obdobjih njihovega razvoja. Ti posamezniki uporabljajo sofisticirane načine za vstop v mladostnikov svet in življenjski prostor, zato je pomembno, da se zraven fizične in psihološke varnosti, zavedamo nevarnosti, ki jih prinaša tudi digitalni svet. Mladi se tako pogosto ujamejo v pasti spletnega okolja, zaupajo nepreverjenim informacijam, manipulacij ali celo zlorab. Za učinkovito zaščito mladih so odgovorni starši, ter strokovnjaki, ki delujejo na ravni države, občin in šolskih sistemov.
Kaj so torej pokazatelji varne šole? Sem spadajo ustrezno usposobljeni zaposleni, jasni protokoli odzivanja na različne varnostne dogodke, ustrezna infrastruktura, sodelovanje staršev in skupnosti, ter sistematičen nadzor nad pojavom nasilja, zasvojenosti ali drugih tveganj. Pomembno je, da vsak dan zaznamo in obravnavamo izzive, ki se pojavijo – bodisi da gre za incidente, konflikte ali sumljive situacije. Pri tem je ključna hitra odzivnost, analiza in sprejemanje ukrepov, ki preprečujejo ponovitev dogodkov.
Ukrepanje je mogoče na več ravneh: od preventivnih programov, izobraževanj, delavnic, do varnostnikov, ki morajo biti ustrezno usposobljeni in specializirani za delo v šolskem okolju. Vloga varnostnika na področju fizične varnosti in preventive je lahko zelo pomembna, saj zagotavlja preventivni nadzor in hitri odziv v primeru nevarnosti. Z ustreznim usposabljanjem lahko varnostnik pomaga zaposlenim in vodstvu šole pri izvajanju varnostnih ukrepov.
Partnerstvo je ključnega pomena za zagotovitev varne šole. Vključeni morajo biti zaposleni, starši, učenci/dijaki ter strokovnjaki za varnost, saj le skupaj lahko oblikujemo učinkovite ukrepe in odzive. Šolska infrastruktura je pogosto zastarela, saj so bile mnoge šole zgrajene v časih, ko varnostne standarde sodobnega časa še niso poznali. Zato je pri načrtovanju, prenovi in gradnji novih šolskih objektov potrebno nujno razmišljati o celoviti varnosti, da bo šola izpolnjevala sodobne varnostne standarde. Pri delu z zahtevnejšimi mladimi posamezniki je še posebej pomembno prilagajanje pristopov, izvajanje dodatnih programov in sodelovanje s strokovnjaki za duševno zdravje ter socialno delo.
Nacionalna strategija za celovito varnost v šolah je temelj, ki lahko usmerja delovanje vseh vključenih akterjev. Nekatere šole in vodstva se že zelo odgovorno lotevajo varnostnih problematik, izvajajo preventivne programe, usposabljanja in redno spremljajo varnostno stanje. Vendar pa je cilj, da se takšen pristop razširi povsod po državi in da zagotovimo, da je vsak otrok in mladostnik v varnem okolju, ki podpira njihov zdrav razvoj in učenje.
Možnosti za dvig stopnje varnosti v slovenskih šolah
Nihče v Sloveniji si ne želi visokih ograj in žic ter detektorskih vrat v šolah, kot je to že praksa v nekaterih evropskih državah. Zagovarjamo mehke, sistematične in celovite pristope ter močno preventivo za čim višjo stopnjo varnosti v šolah. Zraven nacionalne strategije, ki bi bila sprejeta na nivoju države bi na lokalnem nivoju oziroma na nivoju občin morali zaposliti in ustrezno usposobiti strokovnjake, ki bi bili specializirani za celovito varnost v šolah in drugih VIZ. Tovrstni strokovnjaki bi bili zaposleni na občinah in bi se dnevno ukvarjali s problematiko varnosti v šolah in vrtcih, ter bi bili v strokovno pomoč vodstvom šol in vrtcev, vzpostavili bi sistem celovite varnosti, izvajali redna izobraževanja za zaposlene in učence ter v sodelovanju s policijo in drugimi službami pomagali zagotavljati čim višjo stopnjo varnosti v šolah in vrtcih, s poudarkom na močni preventivi. Na nivoju države bi prav tako morali zaposliti in ustrezno usposobiti strokovnjake, ki bi bili specializirani za celovito varnost v srednjih šolah in fakultetah, ki bi po enakem sistemu, kot za osnovne šole skrbeli za celovito varnost srednjih šol in fakultet. Prav tako Slovenija potrebuje Strokovno skupino za celovito varnost v šolah in drugih vzgojno-izobraževalnih ustanovah, ki bi delovala v sklopu Ministrstva za izobraževanje, znanost in mladino.
Kazalniki modela Varna šola
Kazalniki modela Varna šola so bili razviti in sprejeti v sklopu IVK projekta Varna šola in so pomembno orodje za vzpostavitev čim višje stopnje varnosti v šoli in temeljijo na treh stebrih varnosti: fizična, psihološka in spletna varnost. Gre za 20 kazalnikov in sicer:
- Vzpostavljen aktiven nadzor nad stanjem varnosti v šoli (varnostnik, dežurni učitelji/zaposleni).
- Sistem za opozarjanje periodike rednih vzdrževalnih pregledov varnostne opreme in infrastrukture (protivlomni/protipožarni/videonadzorni sistem, mehanska zaščita, protipožarni sistemi, centralni sistemi ogrevanja ipd).
- Videonadzor na varovanem območju (vhodi, hodniki, laboratoriji ipd).
- Vaje za primer evakuacije in drugih izrednih dogodkov.
- Merjenje stanja varnosti v šoli (anketa za zaposlene, učence/dijake/študente ki je učinkovito orodje za zgodnje prepoznavanje težav, načrtovanje ustreznih ukrepov in krepitev varnostne kulture).
- Seznam ukrepov za ohranjanje/izboljšanje varnosti v šoli (sprejeti ukrepi preventivno in po varnostnih dogodkih).
- Register varnostnih dogodkov na šoli (nadzor nad stanjem varnosti na način vse na enem mestu).
- Protokoli za področje varnosti na šoli (17 različnih varnostnih dogodkov).
- Alarmiranja v primeru strelskega napada/pohoda na šoli (se ločuje od sirene za požar in drugega tipa izrednih dogodkov za evakuacijo).
- Sistem obravnave različnih primerov in tipov nasilja.
- Organizacija izobraževanj na podlagi registra varnostnih dogodkov (izobraževanja glede na evidentirane varnostne dogodke).
- Vzpostavljen Varnostni kolegij, ki obravnava varnostno problematiko.
- Vzpostavljen Tim za varnost in nenasilje (člani so zaposleni po izboru vodstva šole).
- Vzpostavljeni ambasadorji za varnost in nenasilje (člani so iz vsakega razreda dijak/učenec zadnje triade/študent).
- Vzpostavljen sistem mediacije.
- Vzpostavljen sistem obravnave pritožb nad delom učiteljev (predstavnik staršev je predsednik komisije).
- Anonimni nabiralnik/spletni obrazec za zaposlene/učence/dijake/študente/starše (anonimno sporočanje težav ali opaženih nevarnosti).
- Vzpostavljen sistem pomoči žrtvam nasilja.
- Vzpostavljen sistem obravnave povzročiteljev nasilja.
- Sistem ozaveščanja o nasilju in ostali varnostni problematiki na šoli (glasilo šole, pri razrednih urah, plakati po šoli, izobraževanja).
Več kazalnikov, kot jih šola lahko zagotovi, lažje obvladuje varnostna tveganja v šolskem prostoru ter na ta način zagotavlja ustrezno varnost v šoli. Pri tem je zelo pomembno, da s temi kazalniki na eni strani zmanjšujemo možnosti za varnostne dogodke, na drugi strani pa se kot šola in vodstvo lažje soočimo z (ne)odgovornostjo v primeru, da bi prišlo do dogodkov, ki bi zahtevali žrtve. 100 % varnosti pa žal ni mogoče zagotoviti nikomur in nikjer, lahko pa vse naredimo, kar je v moči šole in vodstva, da ne pride do najhujših primerov, ki bi zahtevali žrtve.
Namesto zaključka
Varnost v šolah je ključni element zagotavljanja kakovostnega in spodbudnega okolja za socialni ter izobraževalni razvoj mladih. Kljub obstoječim prizadevanjem in številnim ukrepom na ravni institucij, strokovnjakov in šolskih skupnosti ostaja celovito in sistematično urejanje te problematike izziv, saj v Sloveniji še ni vzpostavljena enotna strategija, ki bi na državni ravni usmerjala vse aktivnosti na tem področju. Raznoliki pristopi šol, pomanjkanje koordinacije ter raznolike stopnje pripravljenosti pomenijo, da je varnost še vedno prepuščena posameznim šolam in njihovim zmožnostim, kar ni zadostno za močno preventivno delovanje in preprečevanje resnih varnostnih dogodkov.
V prihodnje je nujno oblikovati celovito nacionalno strategijo, ki bo temeljila na preventivi, aktivnem sodelovanju vseh akterjev in sodobnih varnostnih standardih, vključno z ustrezno infrastrukturo in usposobljenimi strokovnjaki. Le tako bomo lahko ustvarili varno, stabilno in spodbudno okolje za mlade, kjer se bodo lahko razvijali, učenje pa bo potekalo brez strahu in tveganj. Učinkovito partnerstvo med državnimi institucijami, lokalnimi skupnostmi, šolami, starši in mladimi je ključno za dosego tega cilja, saj je varnost skupna odgovornost vseh, ki želimo zagotoviti prihodnost, v kateri so mladi zaščiteni in pripravljeni na izzive sodobnega časa.
Avtor: Andrej Kovačič, diplomirani varstvoslovec in varnostni menedžer, vodja projekta Varna šola od 2016
E: andrej.kovacic@varensvet.si
Foto: pexels-vantik
