Kako ocenjujete trenutno varnostno okolje Slovenije in širše regije in kateri so po vašem mnenju ključni izzivi za nacionalno varnost v naslednjih letih?
Varnostno okolje Slovenije in širše evropske regije je danes bistveno bolj zahtevno, nepredvidljivo in kompleksno, kot je bilo še pred desetletjem ali dvema. Vojna v Ukrajini je dokončno razblinila predstavo, da je oborožen konflikt v Evropi stvar preteklosti. Obenem pa dogajanje na Bližnjem vzhodu, globalno tekmovanje za vpliv, naravne vire in tehnološko premoč ter vse pogostejše hibridne oblike delovanja potrjujejo, da varnost ni več samoumevna.
Sodobne grožnje niso več omejene le na klasično vojaško nevarnost. Varnostno okolje zaznamujejo kibernetski napadi, dezinformacije, sabotaže kritične infrastrukture, motnje v dobavnih verigah, energetska negotovost, migracijski pritiski, naravne nesreče in druge kompleksne krize. Meja med mirom in vojno postaja vse manj jasna, zato se moramo kot država pripravljati na širši spekter varnostnih tveganj in groženj, ki se lahko razvijajo postopno, prikrito in dolgo pred morebitno eskalacijo vse do uporabe vojaške sile.
Za Slovenijo to pomeni, da nacionalne varnosti ne moremo razumeti zgolj kot vprašanje obrambe pred neposrednim vojaškim napadom. Potrebujemo celovit pristop, ki vključuje obrambo, zaščito, odpornost družbe, delovanje državnih institucij, lokalnih skupnosti, gospodarstva in civilne družbe. Varnost države je danes rezultat enotnosti naporov vseh ključnih državnih in družbenih struktur.
Čeprav članstvo v zvezi NATO in Evropski uniji ostaja temelj naše varnosti, zavezništvo ne more nadomestiti naše lastne odgovornosti. Kolektivna obramba temelji na sposobnih, odpornih in kredibilnih državah članicah. Krepitev nacionalnih obrambnih in varnostnih zmogljivosti zato ni alternativa zavezništvu, temveč naš najpomembnejši prispevek k njegovi skupni moči.
Ključni izzivi prihodnjih let bodo krepitev obrambnih sposobnosti države, odpornosti družbe, zaščite kritične infrastrukture, kibernetske varnosti, logistične vzdržljivosti ter sposobnosti hitrega odzivanja na različne vrste kriz. Varnosti ni mogoče začeti graditi šele takrat, ko kriza nastopi. Graditi jo moramo pravočasno – z ljudmi, znanjem, opremo, usposabljanjem, vrednotami in jasno voljo, da kot država ostanemo pripravljeni, odporni, povezani in seveda obrambno sposobni.
Katere so glavne sodobne grožnje, s katerimi se sooča Slovenska vojska, in kako se vojska prilagaja tem izzivom?
Slovenska vojska se danes sooča s širokim spektrom groženj, ki presegajo tradicionalno razumevanje vojaške nevarnosti. Njeno temeljno poslanstvo ostaja obramba Republike Slovenije ter prispevanje k odvračanju in kolektivni obrambi v okviru Zavezništva, pripravljena pa mora biti delovati in se bojevati v okolju, kjer se prepletajo konvencionalne vojaške grožnje, hibridno delovanje, kibernetski napadi, informacijske operacije ter grožnje kritični infrastrukturi.
Izkušnje sodobnih konfliktov, zlasti vojne v Ukrajini, jasno kažejo, da se način bojevanja hitro spreminja. Umetna inteligenca, digitalizacija poveljevanja, napredni senzorski sistemi, satelitsko opazovanje, elektronsko bojevanje in daljinsko vodeni brez posadkovni sistemi pomembno spreminjajo sodobno bojišče. Vendar se hkrati potrjuje tudi nekaj zelo temeljnega – tehnologija sama po sebi ne zmaguje. Odločilni ostajajo ljudje, kakovostno voditeljstvo, disciplina, usposobljenost, logistična vzdržljivost, kohezivnost enot in bojni karakter.
Tem spremembam se Slovenska vojska intenzivno prilagaja. Pri tem ne gre zgolj za uvajanje novih tehnologij in zmogljivosti, temveč tudi za konceptualno modernizacijo – za spremembo načina razmišljanja, vodenja in delovanja. Poveljevanje s poslanstvom, svoboda delovanja, realistična usposabljanja ter sposobnost hitrega odločanja in prilagajanja v negotovih razmerah morajo postati sestavni del naše organizacijske kulture. Največja prednost sodobne vojske namreč ni zgolj hitrost uvajanja nove tehnologije, temveč sposobnost hitrejšega učenja, prilagajanja in prenosa izkušenj v prakso v primerjavi z nasprotnikom.
Zato najpomembnejši dejavnik ostaja človek. Motivirani, strokovno usposobljeni ter telesno in mentalno trdni pripadnice in pripadniki Slovenske vojske so temelj njene bojne pripravljenosti in bojnega karakterja, s tem pa tudi ključni vir naše odvračalne moči, kredibilnosti in ugleda med zavezniki.
Kakšna je vaša vizija razvoja Slovenske vojske v naslednjem desetletju in katere strateške cilje bi želeli doseči v času vašega mandata?
Moja vizija razvoja Slovenske vojske je izgradnja robustne, bojno pripravljene, odporne, vzdržljive in zmagovite vojske, ki bo sposobna učinkovito izvajati vojaško obrambne in druge naloge doma ter v okviru zavezništva, kljub temu, da so te naloge vse bolj zahtevne. Slovenska vojska mora biti operativno učinkovita, tehnološko sodobna, kadrovsko stabilna in trdno vpeta v slovensko družbo.
Pri tem modernizacije ne razumem zgolj kot pridobivanje nove opreme. Prava modernizacija se vedno začne pri ljudeh – pri načinu razmišljanja, voditeljstvu, organizacijski kulturi in sposobnosti prilagajanja. Tehnologija je nujna, vendar brez usposobljenih, motiviranih in značajsko trdnih pripadnic in pripadnikov ne more ustvariti odločilne prednosti.
Eden ključnih ciljev bo zato razvoj voditeljstva na vseh ravneh. Vojaško voditeljstvo ni samo formalna funkcija, temveč odgovornost in osebni zgled. Temeljiti mora na integriteti, strokovnosti, odločnosti in vrednotah, kot so domoljubje, čast, pogum, tovarištvo, predanost in lojalnost. Vodje morajo znati odločati v negotovih razmerah, razvijati svoje podrejene in z osebnim zgledom graditi zaupanje v enotah.
Drugi strateški cilj je krepitev bojnega karakterja Slovenske vojske. Ta se ne gradi šele v krizah ali vojni, temveč vsak dan – z disciplino, zahtevnim urjenjem, fizično in mentalno trdnostjo, realističnimi vajami ter stalnim dvigovanjem standardov. Bojni karakter je temelj odvračanja, samozavesti, kohezivnosti in sposobnosti preživetja ter delovanja v najtežjih okoliščinah.
Pomemben del te vizije je tudi krepitev vzdržljivosti Slovenske vojske in celotnega obrambnega sistema. Sodobni konflikti jasno kažejo, da dolgoročne obrambne sposobnosti ni mogoče graditi zgolj na stalni sestavi, temveč tudi na ustrezno razviti rezervni komponenti. Zato želimo okrepiti rezervne sile, razširiti možnosti opravljanja vojaške službe v različnih oblikah rezerve ter nadalje razvijati dopolnilne oziroma prostorske sile. S tem ne krepimo le operativne vzdržljivosti in sposobnosti dolgotrajnega delovanja, ampak tudi utrjujemo povezanost Slovenske vojske z družbo. Naš cilj je, da Slovenska vojska ne bo prisotna predvsem v večjih mestih in regionalnih središčih, temveč bo s svojo organiziranostjo in pripadniki čim bolj enakomerno vpeta v celoten prostor Republike Slovenije ter bližje državljankam in državljanom.
V naslednjem desetletju želim, da Slovenska vojska nadaljuje razvoj kot sodobna, interoperabilna in učinkovita vojaška organizacija, ki zna dosegati večje učinke, kot bi ji jih pripisali zgolj glede na velikost. To zahteva kontinuiteto razvoja, skrb za kadre, krepitev stalne in rezervne sestave, razvoj prostorskih sil, posodobitev opreme, infrastrukture in usposabljanja ter jasno enotnost naporov vseh ravni poveljevanja.
Obrambne sposobnosti in vojaške pripravljenosti se ne gradi v enem mandatu. Gradi se jih dolgoročno, načrtno in vztrajno. Moj cilj je, da Slovenska vojska v tem obdobju naredi jasen korak naprej – kot vojska, ki je vredna zaupanja države, državljanov in uniforme, ki jo nosimo.
Kakšni so glavni poudarki pri modernizaciji Slovenske vojske in katere projekte oziroma investicije trenutno ocenjujete kot ključne za povečanje obrambne sposobnosti?
Modernizacija Slovenske vojske je celovit proces, ki vključuje ljudi, organizacijo, doktrino, način poveljevanja, usposabljanje, infrastrukturo, oborožitev in opremo. Tehnološko-tehnična posodobitev je nujna, vendar predstavlja le en del širše transformacije. Enako pomembna je konceptualna modernizacija – torej sprememba načina razmišljanja, odločanja in delovanja.
Pri modernizaciji moramo izhajati iz sodobnih izkušenj bojevanja, vendar se ne smemo ujeti v past enodimenzionalnih rešitev. Slovenska vojska mora delovati in se bojevati po načelu združenega bojevanja. Zato mora biti razvoj čim bolj uravnotežen med rodovi in službami, med različnimi zmogljivostmi in silami. Prevelika asimetričnost med posameznimi deli vojske dolgoročno zmanjšuje njeno učinkovitost, saj sodobno bojišče zahteva usklajeno delovanje in v maksimizacijo skupnih učinkov usmerjeno bojevanje vseh razpoložljivih zmogljivosti in sil.
Med ključnimi področji razvoja so projekti, ki neposredno povečujejo bojno moč, preživetje, mobilnost in vzdržljivost Slovenske vojske. Med njimi so zaščita vojaka, sistemi zračne obrambe in boj proti brezpilotnim sistemom, nova oklepna vozila, raznovrstne brez posadkovne zmogljivosti, celovit sistem ognjene podpore. sodobna osebna in pehotna oborožitev, senzorski sistemi, digitalizacija in kibernetska varnost, sposobnost natančnih udarov na velike razdalje ter infrastruktura, ki omogoča učinkovito usposabljanje in uporabo nove oborožitve in opreme.
Pri tem je pomembno, da časovnice pridobivanja nove oborožitve in opreme usklajujemo z izgradnjo infrastrukture in usposabljanjem kadra. Nova oprema sama po sebi ne pomeni veliko, če zanjo nimamo ustrezno usposobljenih ljudi, vzdrževalnih zmogljivosti, logistične podpore in jasnega koncepta uporabe.
Modernizacija zato ni tekma v nakupih, temveč proces izgradnje celovite bojne sposobnosti, pripravljenosti, odzivnosti in vzdržljivosti. Cilj je Slovenska vojska, ki bo tehnološko sodobna, konceptualno prilagojena izzivom časa, uravnoteženo razvita in sposobna učinkovito delovati doma ter skupaj z zavezniki.
Kako vidite vlogo Slovenske vojske v slovenski družbi in kako pomembna je krepitev zaupanja javnosti v vojsko?
Slovenska vojska je vojska Republike Slovenije. Izhaja iz slovenske družbe, služi državi in njenim državljankam in državljanom ter varuje temelje naše varnosti, svobode in suverenosti. Zato je zaupanje med vojsko in družbo ena od ključnih predpostavk njene dolgoročne uspešnosti.
Vojska ni ločena od družbe. Je njen sestavni in neločljivi del. To se je pokazalo že v času osamosvajanja, ko je bila vojska izraz narodne enotnosti in odločnosti, in se kaže tudi danes, ko Slovenska vojska pomaga ob naravnih in drugih nesrečah, sodeluje z lokalnimi okolji, deluje v mednarodnih operacijah in misijah ter s tem krepi ugled Republike Slovenije med zavezniki in v širši mednarodni skupnosti.
Zaupanje javnosti ni pomembno le zaradi ugleda institucije. Neposredno vpliva na zanimanje za vojaški poklic, popolnjevanje stalne in rezervne sestave, podporo modernizacijskim projektom ter na splošno percepcijo družbe, da razume obrambo kot skupno državljansko odgovornost. Za obrambo domovine niso odgovorni samo vojaki, temveč celotna država in družba.
Sodobne zahodne družbe se hitro spreminjajo. Spreminjajo se vrednote, pričakovanja mladih generacij, način komuniciranja, odnos do avtoritete, dela, kariere in javnih institucij. Slovenska vojska mora te spremembe razumeti in se jim znati prilagajati – pri vodenju, izobraževanju, komuniciranju, skrbi za pripadnike, kariernem razvoju in odnosu do družin.
Hkrati pa obstajajo temeljne značilnosti vojaške organizacije, ki jih ni mogoče pretirano spreminjati, ne da bi izgubili njeno bistvo. Disciplina, odgovornost, hierarhija, strokovnost, tovarištvo, domoljubje, pogum, čast, lojalnost, fizična in mentalna trdnost ter pripravljenost na delovanje v najtežjih razmerah ostajajo temelj vsake uspešne vojske.
Izziv prihodnosti zato ni izbira med tradicijo in spremembami, temveč njuno premišljeno povezovanje. Slovenska vojska mora biti dovolj sodobna, da razume družbo, iz katere izhaja, in dovolj trdna, da ohrani tiste vrednote in standarde, zaradi katerih sploh lahko opravlja svoje poslanstvo in naloge.
Prepričan sem, da lahko Slovenska vojska tudi v prihodnje ostane ena najbolj zaupanja vrednih institucij v državi. Toda zaupanje državljank in državljanov ni nekaj, kar vojska prejme enkrat za vselej. Gradimo ga in potrjujemo ga vsak dan – s strokovnostjo, integriteto, odgovornim vodenjem, skrbjo za ljudi, odprtostjo do družbe ter predanim služenjem domovini. Le tako bomo upravičili zaupanje, ki nam je dano, ter ostali vredni uniforme, ki jo nosimo, in domovine, ki ji služimo.
Foto: GŠSV
Portal Varensvet.si E: info@varensvet.si
