Zadnji množični protesti, ki smo jim ponovno priča in dogajali so se tudi v času, ko ste bili še poslanka v Državnem zboru RS, prinašajo določeno mero nevarnosti, ki izhaja iz nezadovoljstva državljanov. Kakšno je vaše mnenje danes o tovrstnih protestih in kako ste jih doživljali kot poslanka?
V demokratični družbi v katero se uvrščamo sami, ima vsak pravico izraziti svoje mnenje. Seveda pa se mora to mnenje izraziti na način, ki je sprejemljiv za vso družbo in ni v nasprotju z vrednotami družbe ter pravnim redom. Protesti sami po sebi me niso motili, dokler so bili v okviru normale. To pomeni, dokler je šlo za mirne proteste, brez sovražnega govora in hujskaštva proti aktualni oblasti. Ko pa so se razmere zaostrovale in je prihajalo tudi do nasilja nad mimoidočimi, varuhi reda in v končni fazi tudi nad nami politiki, pa sem in še bom nasprotovala proti takšnemu načinu protestiranja. Še več, ti mirni protesti so kdaj tudi prerasli v klasični vandalizem in obračunavanje huliganov s policisti. Na srečo imamo visoko strokovno in usposobljeno policijo, tako da je uspešno ukrepala v vseh teh primerih. Kot poslanka sem bila izjemno negativno presenečena nad pritiski in nasiljem, ki sem ga skupaj s kolegi doživljala pri prihodu in odhodu v Državni zbor. Zahvaljujoč policistom in njihovem strokovnemu delu smo se lahko relativno varno gibali na tem območju. Nasilja in groženj sem bila deležna predvsem v drugem delu mandata. Nasilni protesti, ki so se dogajali v času mojega mandata in protesti podobni njim, ne spadajo v demokratično družbo!
Foto: osebni arhiv
Kako pa bi kot državljanka ocenili stanje v državi glede na stopnjo varnosti?
Opažam, da danes vsak dan bolj živimo v družbi, ki se oddaljuje od sočloveka. Postajamo apatični do soljudi, kar pa ne pomeni, da se v nas samih ne nabira jeza in strah. Digitalizacija v družbo prinaša nešteto prednosti, a mislim, da z vidika čustvenega razvoja otrok kot družba zelo nazadujemo. Ne smemo pozabiti, da je v digitalnem svetu mogoče skoraj vse. Realnost pa je povsem drugačna. Otrokom in mladostnikom digitalni svet daje lažen občutek varnosti. Kaj dejansko se plete v njihovih majhnih glavah, pa vedo le oni sami. Zaradi vedno slabše empatije do sočloveka teh občutkov ne delijo s prijatelji in posledično se v njih kopiči jeza, strah, žalost…, ki lahko privede do hudih depresij, odvisnosti in ne nazadnje tudi do kaj takega, kar se je zgodilo nekaj dni nazaj v Beogradu.
Stopnja varnosti v Sloveniji je relativno visoka. To kažejo tudi statistični podatki o gibanju kriminalitete na tem območju. Tudi primerjava stopnje kriminalitete v Sloveniji z drugimi evropskimi državami je relativno ugodna. Vendar pa ne smemo zaspati na lovorikah in se moramo na tem področju vsi truditi, da bo stopnja varnosti čim višja.
Osebno me najbolj prizadenejo kazniva dejanja povezana z nasiljem v družini, pedofilijo, nasiljem nad otroci, mladimi, ženskami in nenazadnje tudi femicid. Tu gre za ranljive skupine naše družbe, zato bi morala obstajati ničelna toleranca. Vsi bi morali sodelovati s strokovnimi službami na tem področju in si prizadevati za zmanjšanje oz. odpravo teh deliktov. Še posebno me jezijo in žalostijo primeri povezani s spolnim nasiljem nad otroci in mladostniki s strani oseb, ki jim le te zaupajo. To je skrajno zavrženo in nedopustno ravnanje za našo moderno demokratično družbo. Mislim, da bi bila na tem področju dobrodošla tudi večja strokovna preventivna dejavnost. Po drugi strani pa pogrešam tudi večjo preventivno aktivnost v vzgojno izobraževalnih institucijah na tem področju.
Imate tudi določene izkušnje z varstvom osebnih podatkov, predvsem v vrtcih in šolah. Kaj nam lahko poveste o tem?
Varstvo osebnih podatkov je za mene izjemo pomembno področje v naši družbi. Dostikrat se tega zavedamo šele takrat, ko pride do zlorab ali drugih kršitev. Za to področje imamo sicer krovni zakon o varstvu osebnih podatkov in vrsto podzakonskih in drugih predpisov. Na žalost pa ugotavljamo, da z razvojem informacijsko komunikacijske tehnologije prihaja do povečanja količine in kakovosti obdelave osebnih podatkov. Razvoj tehnološkega napredka in večjega pomena informacijske zasebnosti, pomeni tudi večje tveganje za zlorabe. Ti se kažejo predvsem v nepooblaščenih dostopih, množičnih razkritjih in nedovoljenih profiliranjih posameznikov. To dejstvo pa me še posebno skrbi, ker osebne podatke zbiramo tudi o otrocih že od samega vrtca do osnovne in preko srednje šole vse do fakultete. Poleg tega pa, sicer nad tem področjem bedi pristojno resorno ministrstvo, te podatke zbirajo in obdelujejo pogodbeni zunanji izvajalci (npr. e-asistent in drugi). Mislim, da bi bilo bolj varno in pravilno, da bi pristojno ministrstvo samo poskrbelo za zajem in obdelavo osebnih podatkov učencev, katere lahko zbirajo na podlagi zakona. Je že res, da obstoječa zakonodaja predpisuje sankcije v primeru kršitev, vendar povzročene škode otrokom in mladoletnim osebam ne moremo več povrniti. Ti so lahko zaznamovani in oškodovani skozi vse življenje. Skratka varovanje osebnih podatkov je izjemno pomembno področje našega družbenega življenja. Vse kršitve pa lahko dolgoročno izjemno negativno vplivajo na posameznike. Tu so predvsem izpostavljeni otroci in mladi, saj se v naših časih o nas samih niso zbirali tako podrobni osebni podatki v digitalni obliki, ki so zelo priročni za obdelavo podatkov o posamezni osebi.
Foto: osebni arhiv
V svoji karieri ste se kot aktivna vodnica ukvarjali tudi z alpinizmom in organizacijo mladinskih taborov. Kaj nam lahko poveste o tem, kako vi ocenjujete varnost v gorah in kje imamo v Sloveniji pri tem največje izzive?
Ja res je. Sem dolgoletna aktivna vodnica Planinske zveze Slovenije. Že od malih nog sem opazovala in občudovala čudovite gore, ki so obkrožale moj domači kraj. To zanimanje in ljubezen do gora pa sta se še stopnjevala, ko sem najprej z družino, šolo in kasneje s prijatelji šla na izlete v gore.
S prijatelji smo skupaj kaj kmalu ugotovili, da so gore sicer zelo lepe, a hkrati tudi zelo nevarne. Kljub temu, da smo imeli s seboj vedno vso potrebno opremo, jo največkrat nismo znali prav uporabljati. Zato sem se odločila, da se vpišem v Alpinistični odsek Planinskega društva Kranj z namenom, da si pridobim osnovna znanja za varno gibanje in plezanje v gorah. Na neki točki sem morala alpinizem zapustiti, vendar pa me je skrb za varno gibanje v gorah še vedno prevzemala. Zato sem se odločila, da postanem vodnica PZS in tako s svojim znanjem poskrbim za varno vodenje pohodnikov po naših gorah. Skupaj s kolegi iz PD Kranj in kasneje iz PD Preddvor smo organizirali tudi več izletov – pohodov za otroke in mlade, kjer smo jim prenesli osnovna znanja za varno gibanje v gorah. Na splošno je po mojem mnenju varnost v naših gorah relativno dobra. To sliko kvarijo predvsem posamezniki ali manjše skupine, ki se nepripravljeni, neopremljeni in včasih celo alkoholizirani odpravijo v gore in tam omagajo, ali pa se jim zaradi takšnega stanje zgodi nesreča. Druga kritična kategorija obiskovalcev gora pa so tuji ali domači turisti oz. t.i. Instagram pohodniki, ki naših gora ne poznajo. Te svoje podvige v gorah (ki pa so ekstremni in dostikrat tudi sporni z vidika varnosti) objavljajo na družbenih omrežjih in tako izzivajo še druge nekritične in nepripravljene obiskovalce gora. Iz dosedanjih izkušenj vem, da se nesreča v gorah lahko zgodi še tako izkušenim in opremljenim planincem ali alpinistom, tako da je ni potrebno izzivati z našim nespametnim in nekritičnim obnašanjem.
Obisk naših gora se je v času krize covid 19 in po njej še povečal. V gore so začeli zahajati ljudje, ki nimajo potrebne opreme, znanj in fizične pripravljenosti. Tako so se povečale tudi možnosti gorskih nesreč. Za to kategorijo planincev priporočam, da se vključijo v planinska društva in se tam najprej udeležijo organiziranih pohodov, ki jih vodijo izkušeni vodniki. Šele nato naj se sami odpravljajo v gore.
Drug večji izziv je urejanje in vzdrževanje planinskih poti. Povečan obisk, neugodne vremenske razmere in dotrajanost varoval, pogojujejo večja vlaganja in angažma planincev markacistov. Tako sem, kot poslanka DZ, pripravila in realizirala spremembo Zakona o planinskih poteh, ki po novem določa sistemski vir financiranja za ta namen. S tem se sicer delno odpravlja ta problematika v materialnem smislu, vendar pa ostaja kadrovska problematika na tem področju. Število markacistov iz leta v leto pada, povprečna starost pa je zelo visoka in se vsako leto še dviga. To je za PZS nedvomno velik izziv.
Foto: osebni arhiv
Ne moremo pa mimo prostovoljnega gasilstva, namreč ste tudi prostovoljna gasilka, torej še ena plemenita družbena aktivnost. Kakšno je vaše mnenje o stanju na področju gasilstva v Sloveniji?
Stanje je po moji oceni zelo, zelo dobro. Takšno, da nam ga lahko zavida marsikatera bolj razvita evropska država. Seveda ima Slovenija že zelo dolgo tradicijo prostovoljnega gasilstva. Prvo gasilsko društvo v Sloveniji je bilo namreč ustanovljeno 18. septembra 1869 v Metliki. In vse od takrat do danes se je gradil in razvijal piramidalni sistem gasilstva. Ustanavljala so se društva, se povezovala v zveze in vse skupaj povezuje, usmerja in vodi GZS. Bistvo in prednost našega sistema je v prostovoljstvu. Vsi gasilci prostovoljno in brezplačno opravljajo svoje delo. Poleg tega pa še opravljajo del javne službe, za katero mora poskrbeti država. Sam sistem financiranja, ustanavljanja in delovanja teh društev in posledično tudi zveze je dokaj zapleten, zato ne bi o tem razpravljala. Moram pa poudariti, da vsa gasilska društva delujejo kot nevladne organizacije v javnem interesu, zato imajo tudi s tega vidika določene ugodnosti pri in za svoje delovanje. Tudi z opremo, ki jo v večji meri sofinancirajo občine, v večini nimajo težav. Nekatera GD po svoji opremi celo prekašajo profesionalne gasilske enote. Najpomembnejše pa se mi zdi to, da so društva pri svojem delu – intervencijah po svojem znanju in tehniki povsem kompatibilna profesionalnim gasilskim enotam ter da skupaj uspešno delujejo na terenu.
V času mojega mandata poslanke v državnem zboru, smo večkrat obravnavali pobude in predloge sprememb zakonov, ki so bili v prid slovenskim gasilcem in gasilstvu. Moram povedati, da smo po večini vse predloge tudi sprejeli in jih uzakonili. Kot gasilka se redno udeležujem vseh usposabljanj, tekmovanj, vaj ter drugih aktivnosti, pomembnih za gasilce. Gasilci so res izjemni ljudje, zato smo lahko in moramo biti ponosni na njih.
K. K. E: info@varensvet.si
