Po osnovni izobrazbi ste policist, magistrirali ste na Pravni fakulteti v Ljubljani, doktorirali na FUDŠ, delali ste v policiji 20 let, bili ste direktor občinske uprave in sekretar na Ministrstvu za infrastrukturo. Na katerem področju v bogati karieri ste svoje delo čutili kot poslanstvo?
Pri vseh oblikah nalog se obnašam enako, sem deloholik, sem dosleden pri svojem delu, vedno iščem možnosti izboljšanja sistemov, tako sem v policiji (milici) vedno poskušal delo narediti zanimivo, dosegati najboljše rezultate ter vodstvu pokazati, da se da ob upoštevanju veljavne zakonodaje delo opravljati zakonito, uspešno in v zadovoljstvo državljanov. Znotraj policije in tudi znotraj kriminalistične policije (gospodarski kriminal) sem vedno iskal možnosti za čim boljše opravljanje nalog, čim boljše rezultate in to me je tudi vodilo skozi raziskave, skozi znanost. Rezultati mojega dela so bili razlog, da me je vodstvo predlagalo na študij prava. Po končanju pravne fakultete sem kmalu spoznal sistem delovanja države, delitev oblasti, vlogo izvršilne veje oblasti, delovanje sistemov financiranja, sodeloval sem pri številnih pripravah zakonodaje za potrebe notranjih zadev, potrebe uprave, zakona o kazenskem postopku in podobno. Oblike dela nekaterih ljudi v policiji niso dajali potrebnih rezultatov, kar me je motilo, sploh na področju notranje (tudi korporativne) varnosti, saj sem zadnjih pet let v ONZ opravljal delo kriminalističnega inšpektorja za področje gospodarskega kriminala, kjer sem videl, kako se nekatere ovadbe pod vplivom politike umikajo, zato sem sporazumno zapustil policijo. Tudi znotraj fakultete, kjer sem opravlja delo Tajnika, so bile podobne oblike dela, prizadeval sem se za najboljše, po reelekcijskem času petih let tajnika fakultete, sem opravljal dela Višjega svetovalca na MZI v sklopu Direktorata za policijo in druge varnostne naloge. Naloge so bile zanimive, saj sem kot pravnik lahko vodil Senate za reševanje pritožb zoper postopke policistov in spoznal, da se večino ljudi pritožuje zato, da bi se izognili plačilu kazni. Bil sem povsem objektiven in naloge opravljal skladno z navodili direktorata in veljavno zakonodajo. Po dveh letih sem bil imenovan za direktorja občinske uprave mestne občine Novo mesto, ki sem ga opravljal skladno z zakonom o občinah, zakonom o javnih uslužbencih in drugo primarno pravno podlago lokalne skupnosti. Na občini sem spoznal delo s proračunom občine, projekte in se navdušil nad delom posameznih velikih projektov, s katerimi je mogoče javnosti in volivcem v občini pokazati uspešnost dela v občinski upravi. Po reelekcijskem času štirih let sem bil imenovan za Sekretarja na tedaj Ministrstvu za promet (sedaj MZI), kjer sem bil zadolžen za letalsko infrastrukturo. Vodil sem projekt izgradnje potniškega terminala, hangarjev in namenskih objektov gasilcev in osebja letališča Edvarda Rusjana, ki je bil uspešno dokončan. Poleg sem vodil DPN za isto letališče ter za Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana in Letališče Portorož. Tu sem se prepoznal kot strokovna oseba za področje infrastrukture in globalne logistike, zato sem doktorski študij usmeril v to smer in ga uspešno končal. Povsod je moja služba bila moje poslanstvo in nikoli v službo nisem hodil zaradi službe, kar dokazujem s tem, da se od leta 2002 poleg dela ukvarjam tudi s predavanji na različnih fakultetah in visokih šolah.
Ste habilitirani predavatelj na različnih področjih, med katerimi so tudi inteligentni sistemi. Kako bo po vašem mnenju umetna inteligenca vplivala na korporativno varnost v organizacijah?
Kot izredni profesor poučujem razvoj logističnih procesov in inteligentni sistemi v logistiki, kjer proučujemo rabo inteligentnih sistemov, njihovo vlogo s pravnega pogleda in pogleda varnosti. Razvoj in znanost sicer delujeta po splošno veljavni zakonodaji, pri čemer so cilji inovacije, novi patenti, novi inteligentni produkti, raba sistemov skozi inteligentna digitalna omrežja, raba interneta za potrebe vodenja in upravljanja inteligentnih sistemov, pri čemer se dosegajo zelo dobri rezultati sožitja naravne in umetne inteligence in istočasno pozablja na korporativno varnost. Korporativna varnost je sicer v domeni oseb, oddelkov ali služb znotraj industrije, proizvodnih ali drugih organizacij, ki same skrbijo za varnost ali pa to delo prepuščajo zunanjemu izvajalcu pod enakimi zakonskimi pogoji. Pogosto se tu premalo osredotočajo na varnost, ki skozi inteligentne sisteme lahko povzroči hudo škodo, ki se lahko pokaže skozi krajo organizacijskih sistemov priprave proizvodnje, logistike, proizvodnje ali skozi krajo patentov in prehitevanjem na trgu končnih izdelkov. Še najmanj se naredi na splošni varnosti rabe inteligentnih sistemov za zaposlene, za operaterje in druge deležnike v industriji, proizvodnih ali drugih organizacijah. Ravno v tem področju s študenti poskušamo poleg rabe inteligentnih sistemov skozi nabavno, transportno in skladiščno logistiko, skozi pripravo surovin za proizvodnjo skozi potek proizvodnje in skozi pripravo polizdelkov ali končnih izdelkov za trg, poiskati tiste varnostne sisteme, ki bodo varovali zaposlene, tehnologijo, patente ipd. Inteligentni sistemi, razvoj kibernetike, vse večje sožitje naravne in umetne inteligence povzročajo spremembe v industriji, na trgu, v odnosih med ljudmi, kar predstavlja veliko neznanko za korporativno varnost. Večina raziskav na tem področju predstavlja poglede s policijsko varnostnega pogleda, kar osebe, organizacije ali sistemi, ki se ukvarjajo z špijonažo ali krajo inovacij predvidijo ter delujejo prikrito. Inteligentni sistemi vse bolj prodirajo v naše okolje, so podlaga za razvoj novih generacij, saj spreminjajo oblike vedenja, oblike izobraževanja, oblike med organizacijskega in med človeškega komuniciranja.
Sodelujete pri knjigi z naslovom Korporativna varnost v igralniško zabaviščnem podjetju, ki bo izšla do konca letošnjega leta, ter pri drugih številnih raziskavah. Kako pomembno je področje korporativne varnosti za organizacije in kje po vašem mnenju smo pri tem v Sloveniji?
Moji pogledi varnosti segajo skozi gospodarsko pravne posle in skozi pogodbeno pravo, kjer sem na tem področju 2018 in 2019 izdal učbenike za visokošolske in univerzitetne programe izobraževanja. Ravno s kolegi iz Hrvaške proučujemo vplive sodobnih sprememb na gospodarsko poslovanje in elektronsko pogodbeno poslovanje, kjer iščemo razloge in vplive Covida 19, gospodarske krize, vojna v Ukrajini, spreminjanje trga in tržnih razmer glede na spremembe razmerij na svetovnem trgu in podobno. Sodelovanje v novo nastajajoči knjigi je rezultat poglabljanja znanja na področju prepoznavanja vloge in vpliva inteligentnih sistemov v področju različnih oblik industrijske, podjetniške ali druge oblike proizvodnje, na področju globalizacije trga in posegov svetovnih deležnikov. Osebno sem v vlogi profesorja sodeloval pri številnih projektih v podjetjih Slovenije, kjer smo proučevali inteligentne sisteme rabo robotov, sistemi vodenja in upravljanja, kar imenujemo logistični informacijski in logistični upravljavski sistemi, kjer iščemo tudi razloge za skrb rabe in varnosti posameznih postopkov, posameznih procesov, posameznih patentov in inovacij. Če se ozremo na industrijo motornih, hibridnih in električnih vozil, če pogledamo oskrbovalne verige za potrebe trga in oskrbovalnih trgovin, če pogledamo nekatere oblike industrije, ki so svetovno povezane menim, da so ti že v sklopu delovanja korporacij pripravili notranje varnostne predpise ter varnost organizirali tako, da imajo ves čas nadzor na vsemi sistemi. Istočasno pa lahko najdemo proizvodne oblike, kjer še ne poznajo sistemov rabe varnosti, delujejo v obliki industrije 3.0 in se ukvarjajo z lom posli. Osebno menim, da je v Sloveniji ozaveščenost o korporativni varnosti še dokaj na nizki ravni, morda nekje 30% kar nam pove, da je prostora za proučevanje in iskanje rešitev za mnoge organizacije še dovolj.
Pravite, da vse več avtorjev gleda korporativno varnost skozi oči policista, detektiva ali drugače povedano skozi kazensko področje, zaradi česar veliko tistih na videz mehkih sistemov, ki imajo velike škodne posledice gredo neopaženi mimo. Ali nam lahko poveste kaj več o tem?
Pri mnenju, ki sem ga zapisal v knjigi, da so pogledi naših avtorjev, ki opisujejo korporativno varnost zgolj s pogleda kaznivih ravnanj, ki jih obravnavajo policija, tožilstva, agencije ipd. sem mislil na to, da je znotraj razvojnih sistemov veliko neopaženih dejanj, ki se kažejo skozi kibernetska upravljanja in če ni ustreznih sistemov varnosti lahko podsistemi znotraj organizacije ali organizacije in posamezniki, skozi finančno obremenjevanje, ki sploh ni zaznavno, oškodujejo kapitalske družbe, kar je na dolge poti neopazno in navadno industrija, proizvodna podjetja ali druge organizacije to prepoznavajo kot breme dela, breme organizacije, davčno breme, breme države. V praksi smo tudi v Sloveniji imeli znanstveno raziskovalne organizacije, ki se ukvarjajo s svetovno pomembnimi projekti, ki jih financira država leta in leta, na koncu pa programe proizvodnje, usposabljanja in šolanja kadrov, tehnologijo in inteligentne sisteme tuji kapital prevzame ali ga obstoječi kapital kar prenese v tujino. Tu je veliko prikritih delovanj, ki so načrtovani skozi izčrpavanje proračuna Slovenije, skozi izobraževalne sisteme in skozi informacijsko upravljavske sisteme, ki jih financiramo davkoplačevalci, pa vendar nihče od organov pregona ne prepozna škodljivo delovanje, celo vodilnim osebam ali organizacijam dodeljujejo gazele, velika gospodarska priznanja ipd.
V zadnjem času se veliko omenjajo človekove pravice in varnost, kjer pogosto pridemo do dileme, koliko omejevanja svobode za ceno varnosti. Kakšno je vaše mnenje o tem?
V sklopu pravnih predmetov pogosto sodelujem v razpravah o človekovih pravica in temeljnih svoboščina, kjer vsak dan lahko prepoznamo nenačelno ravnanje politike (leve in desne), ker jim Ustava RS omogoča zlorabe. To pojasnim s tem, da imamo posredno demokracijo. Če nam Ustava RS v 3. členu pojasni, da oblast ima ljudstvo, ki jo izvaja preko svojih posrednikov, izvoljenih na tajnih državnozborskih ali lokalnih volitvah, po tem se vprašamo kako lahko v Državni zbor ali v občinski svet pridejo ljudje, ki jih volivci nismo predlagali. Tu se pokaže posrednost demokracije, kjer nam politične stranke predlagajo svoje kandidate, ki jih mi volivci nismo predlagali, s tem dosežejo manjšo udeležbo na volitvah in imajo svoje podpornike ali vernike, ki jim omogočijo vodenje in upravljanje vseh sistemov države. Posebej je treba poudariti, da je Ustava RS neustrezna, da je vloga predsednika države mehka, naši politiki se opredeljujejo za leve ali desne, nekaterim pa ustrezajo vse strani, kar povzroči zlorabe in kršenja človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ki smo ji bili priča na ulici. Ko pri tem omenjam določene kršitve policije pri ustavno spornih odlokih Vlade, bi se ozrl skozi korporativno varnost na delo policije, ki je organ v sestavi in bi vsi policisti morali poznati načelo varstva državljanov. Ustava jasno navaja, da se pravice ali obveznosti državljanov lahko urejajo z zakonom. Podzakonski akti so predvideni zato, da lahko posamezno ministrstvo (stvarna in krajevna pristojnost) na svojem področju uredi tisto, kar z zakonom ni bilo izrecno urejeno. To jasno pove, da bi policija morala vedeti, da ne sme izvajati ukrepov, za katere nima zakonske osnove, videli smo nasprotno, posledice nosimo davkoplačevalci, odgovarjal pa ni nihče, ker je vse v politiki. Visoko stopnjo varnosti zagotavljamo tako, da zakonom opredelimo posamezna dopustna dejanja, torej državljani smemo početi vse tisto, kar izrecno ni prepovedano in obratno, državni organi lahko počnejo le tisto, za kar imajo izrecno pooblastilo v zakonu. Kadar gre za klasična kazniva ravnanja, kadar gre za kršitve javnega reda in miru, ki izvira iz naklepnega ravnanja po škodi tujega premoženja ali posegih v telo in življenje ljudi, tedaj so ukrepi popolnoma upravičeni, sredstva dovoljena. Kadar volivci prepoznajo zlorabo Ustave, zlorabo zakona, tedaj organi prisile nimajo mandata za poseganje s silo in nasilnim vzpostavljanjem reda. Državljani Slovenije so razumni, poučeni, vedo kaj je za Slovenijo dobro in kaj slabo, zato je v prihodnosti pričakovati spremembe volilnega sistema s pomočjo referendumov, pričakovati je spremembo ustave in vzpostavljanje neposredne demokracije.
V Sloveniji že deset let deluje SINTEZA organizacija, ki skrbi za pravičnost in demokracijo in znotraj nje Nacionalni Svet Slovenije za spremembo volilnega sistema, katerega sem član in si prizadevamo za izboljšanje ustave, volilnega sistema in demokracije. V svetu so prof. dr. Ribičič, prof. dr. Svetlik, prof. dr. Bohinc in mnogi (okoli 150 nas je), ki so sodelovali pri nastajanju Ustave RS in sami spoznavajo pomanjkljivosti v volilnem sistemu, za kar je dr. Ribičič izdal tudi knjigo.
Andrej Kovačič E: info@varensvet.si
