Od leta 2014 ste predsednik Sveta ČS Posavje Mestne občine Ljubljana. Zanima nas, ali se seznanjate tudi z varnostno problematiko oz. spremljate to področje v lokalnem okolju?
Varnost in dobro počutje občanov je zame osebno izjemno pomembno. Vedno, pri vsaki stvari izhajam iz sebe, zato se pred vsako odločitvijo vprašam kako se ob tem počutim jaz, saj sem prav tako del te skupnosti. Svet ČS Posavje ves čas stremi k temu, da je varnost občanov na prvem mestu, zlasti ko gre za najbolj ranljive skupine ljudi (otroci, invalidne osebe, starejši, pešci, kolesarji,…). V okviru sveta delujejo delovna telesa, ki obravnavajo različna področja. Eden teh je Sosvet za promet in varnost občanov, kjer podrobneje spremljamo varnostno problematiko na vseh področjih. Člani Sosveta za promet in varnost občanov niso zgolj člani sveta, pač pa smo vključili tudi zunanje člane; vodjo policijskega okoliša, predstavnico vrtca Ciciban ter predstavnico OŠ Danile Kumar. Sosvet uspešno vodi član sveta gospod Aljoša Masle.
Foto: arhiv ČS Posavje (Amir Crnojević, predsednik Sveta ČS Posavje)
Kakšno vlogo ima Četrtna skupnost Posavje na področju varnosti občanov oz. kako poteka sodelovanje s policijo, z občani in drugimi službami, ki skrbijo za lokalno varnost?
Četrtna skupnost Posavje skladno s statutom Mestne občine Ljubljana spremlja stanje in predlaga ukrepe za izboljšanje varnosti občanov. Pri opravljanju javnih zadev v Mestni občini Ljubljana sodelujemo z organi Mestne občine Ljubljana, mestno upravo, drugimi četrtnimi skupnostmi, nevladnimi organizacijami, gasilci ter policijo. Sodelujemo tudi z občani, kar je izredno pomembno. Največkrat nam sporočajo kritične točke v prometu, nepravilno parkiranje vozil ipd. Vedno takoj ukrepamo in domnevne kršitve sporočimo Mestnemu redarstvu s katerim odlično sodelujemo. Prav tako veliko pozornosti namenjamo varnosti na vodovarstvenem območju. Črna odlagališča ob reki Savi smo bistveno zmanjšali, občane ozaveščamo o pomembnosti vodovarstvenega območja in čiste pitne vode, a kljub temu občasno še vedno dobimo prijavo o novem črnem odlagališču. Taki prizori neodgovornih ljudi me vedno zelo prizadenejo. Vedno nemudoma ukrepamo in lokacijo sporočimo pristojnemu organu, odvisno od lastništva, kjer se nahaja to odlagališče. V okviru malih del smo v lanskem letu ponižali šest robnikov na pločniku ter odpravili nekaj arhitekturnih ovir za invalide. S tem smo pripomogli k večji varnosti invalidov. V letošnjem letu bomo v sodelovanju s Slovenskimi železnicami uredili varen prehod za pešce in invalide čez progo pri železniškem postajališču Lj. Ježica, zarisali manjkajoči del kolesarske steze na Slovenčevi cesti,…
Foto: arhiv Skupaj na ploščadi (Tržni dan na Bratovševi Ploščadi)
Ljubljana je še vedno varno mesto, kar pa ne pomeni, da ni kriminala in dogodkov, ki so moteči za občane. Ali ste kot predsednik sveta ČS zadovoljni z varnostjo v lokalnem okolju?
Ljubljana je res eno izmed bolj varnih mest ne samo v Sloveniji pač pa tudi na svetu. Pred kratkim sem bral poročilo Urada Združenih narodov za droge in kriminal (UNODC), ki med drugim prinaša tudi statistične podatke o številu kaznivih dejanj po državah in po mestih. Po podatkih UNODC sodi Ljubljana med najvarnejša mesta na svetu. Seveda sem zadovoljen, da je temu tako, vendar je potrebno povedati da varnost ni samoumevna. Vodstvo mesta je v zadnjih desetih letih uvedlo številne ukrepe na področju varnosti; rezultati so vidni, a menim, da je potrebno na varnosti delati ves čas, tudi ko je stanje odlično. V lokalnem okolju varnosti občanov posvečamo veliko pozornosti, vendar se je potrebno zavedati, da lokalna skupnost kljub vsem prizadevanjem ne more narediti vsega, da bi zagotovila varno okolje za občane. Tukaj mislim predvsem na vsakega posameznika posebej. Vse prevečkrat se namreč zgodi, da neznani ljudje zvonijo po domofonih blokov in prosijo, da preko slednjega odprejo vhodna vrata. Posledice tega so ropi in tatvine, zato apeliram na vse občane, da ne odpirajo vrat neznanim osebam. S tem ukrepom lahko vsak posameznik veliko prispeva k varnosti v svojem neposrednem okolju.
Foto: arhiv Skupaj na ploščadi (Kino na prostem)
Kaj bi po vašem mnenju še lahko naredili v smeri izboljšanja varnosti občanov v vašem okolju oz. v MOL?
Moje mnenje je, da si za varnost moramo prizadevati vsi, ne zgolj vodstvo lokalne skupnosti. Varnost je pogosto povezana tudi s strpnostjo, zato je pomembno, da na tem področju delamo ves čas, sploh pa sedaj, ko se soočamo z begunsko krizo. Izrabljanje humanitarne katastrofe, širjenje neresnic, manipuliranje in ustrahovanje občanov je nedopustno. Moramo pokazati solidarnost, razumevanje in strpnost. Ne bodimo človek človeku volk, saj nam življenje že samo po sebi postavlja številne težke preizkušnje in marsikatere od teh lahko prebrodimo le skupaj. Sem tudi mnenja, da skupnost, ki ni spoštljiva in odprta do soljudi, okolja in narave ne more napredovati. Strahovi in negativna energija sta zelo uničujoča faktorja – na vseh področjih.
Foto: arhiv Smetumet (Garažna razprodaja v centralnem parku)
Kako bi po vašem mnenju lahko bolj povezali občane ter okrepili socialni kapital ter jih ozavestili s pomenom varnostne kulture za boljšo varnost v lokalnem okolju?
Četrtna skupnost Posavje je v Mestni občini Ljubljana edinstvena v tem, da se pri nas urbano in ruralno okolje srečujeta in tesno prepletata. Še pred leti nas je to razdvajalo. Danes že lahko rečem, da nas to bogati in dodatno povezuje. Prebujanje skupnosti in povezovanje občanov je vsekakor dolg proces, ki se ne zgodi čez noč. Velikih skrivnosti pri tem ni, zahteva pa veliko vztrajnosti in predanosti in kanček izvirnosti. V prejšnjem mandatu je Svet ČS Posavje začel z nekaterimi projekti, ki so pričeli prebujati skupnost in povezovati občane. Delo vsaj enako zagnano in zavzeto nadaljuje nova ekipa v tekočem mandatu in vztrajanje v začrtani smeri že daje rezultate. Odzivi občanov so vse bolj pozitivni in občani se zdaj vse pogosteje tudi sami obračajo na četrtno skupnost z novimi predlogi in željo po sodelovanju oz. delovanju v korist in razvoj njihove lastne skupnosti. Na ta način življenje v naši skupnosti postaja bolj prijetno, kakovostnejše in zagotovo tudi bolj varno.
Foto: arhiv Skupaj na Ploščadi (Pot dobrot)
V Sloveniji in v Ljubljani se znotraj Slovenskega združenja za varen svet formirajo skupine Civilistov za lokalno varnost, ki si prizadevajo za varno in urejeno lokalno skupnost. Njihova glavna naloga je ozaveščanje občanov in informiranje pristojnih služb in organov o problematiki in dogodkih, ki vplivajo na varnost in urejenost v lokalnem okolju. Kako lahko Četrtne skupnosti po vašem mnenju pomagajo tovrstnim skupinam, da bi bile pri svojem delu čim bolj učinkovite?
Za ta projekt sem izvedel šele pred kratkim. Menim, da so vsakršna prizadevanja v smeri izboljšanja kvalitete bivanja dobrodošla, zato bi takšen projekt podprli tudi v Četrtni skupnosti Posavje. Četrtne skupnosti bi lahko ponudile svoje prostore in pomagale pri promociji projekta.
Andrej Kovačič E: andrej.kovacic@varensvet.si
