Gospodarske razmere v Sloveniji in v svetu so se v zadnjih letih zelo spremenile, kar se najbolj pozna tudi na področju (ne)zaposlovanja.
Ali nam lahko predstavite aktivnosti naše države in njene politike na področju zaposlovanja mladih kadrov?
Vlada RS je januarja 2014 sprejela dvoletni Izvedbeni načrt Jamstva za mlade za obdobje 2014 -2015. Jamstvo za mlade predstavlja zavezo evropskih držav, da je treba vsaki mladi osebi do 25 let ponuditi kvalitetno zaposlitev, vključitev v izobraževanje, vajeništvo ali pripravništvo v času do 4 mesecev po zaključku izobraževanja ali po nastanku brezposelnosti. Glede na to, da je za Slovenijo značilen velik delež brezposelnih, starih med 25 in 29 let (kot posledica velikega vpisa v terciarno izobraževanje), smo se odločili, da Jamstvo za mlade razširimo na ciljno skupino mladih do 29 leta in prilagodimo obravnavo mladih glede na doseženo raven izobrazbe.
Odziv Evropske komisije na slovenski Izvedbeni načrt Jamstva za mlade je bil pozitiven. Kot posebej pozitivno so izpostavili razširitev ciljne skupine Jamstva za mlade do dopolnjenega 29. leta, sodelovanje mladih pri pripravi ukrepov ter velik poudarek tudi na preventivnih in sistemskih ukrepih, ki bodo imeli dolgoročne in sinergijske učinke na položaj mladih na trgu dela. Ključni ukrepi Jamstva za mlade so povezani z boljšim napovedovanjem bodočih potreb na trgu dela, večji dostopnosti vseživljenjske karierne orientacije na vseh ravneh izobraževanja s ciljem, da bi se več mladih odločalo za poklice, kjer je zaposlitev bolj dostopna.
Ukrepi, ki jih izvaja Slovenija, so naravnani tako kratkoročno, za premostitev trenutnih perečih težav, s katerimi se srečujejo mladi, kakor tudi dolgoročno, za zmanjševanje možnosti dolgotrajne brezposelnosti in socialne odvisnosti mladih.
Med kratkoročne ukrepe, ki so bili v teh dveh letih izvajanja Jamstva za mlade prevladujoči, uvrščamo okrepljeno svetovanje mladim na ZRSZ, institucionalno usposabljanje mladih, priprava in potrjevanje NPK, usposabljanje na delovnem mestu ter delovni preizkus, različne oblike subvencionirane zaposlitve (oprostitev plačila prispevkov delodajalca, Povračilo prispevkov za zaposlitev pri delodajalcih v občinah Hrastnik, Trbovlje, Radeče, Maribor z okolico, v Pokolpju in Pomurju, davčno olajšavo za zaposlovanje brezposelnih, mlajših od 26 let, Prvi izziv, Iz faksa takoj praksa, Mentorstvo za mlade). Mlade smo pospešeno napotovali na prosta delovna mesta ter organizirali zaposlitvene sejme ter hitre zmenke z delodajalci.
V prvih štirih mesecih je ponudbo izobraževanja, zaposlitve ali nadaljnjega usposabljanja prejelo slabih 90 % mladih do 29 let. Stopnja brezposelnosti mladih je od začetka izvajanja Jamstva za mlade pričela padati, medtem ko je od izbruha ekonomske krize vztrajno rasla. Še vedno je brezposelnost mladih višja od celotne brezposelnosti, kar utemeljuje nadaljevanje izvajanja Jamstva za mlade v letih od 2016 do 2020. V spodnjem grafu prikazujemo gibanje stopnje registrirane brezposelnosti mladih od zaključka leta 2011 do junija 2015:
Znotraj Slovenskega združenja za varen svet, katerega namen je pomagati mladim, da pridobijo različne izkušnje povezane z varnostjo, zaščito in varovanjem, deluje tudi Sekcija mladih kadrov za varnost. Gre za kader, ki bo v prihodnosti moral biti kos izzivom povezanim z varnostjo države oziroma njene nacionalne varnosti, varnosti v gospodarstvu ter na ostalih področjih povezanih z varnostjo.
Foto: arhiv ZRSZ
Kakšna je strategija države na področju zaposlovanja tovrstnih kadrov oziroma morebitne možnosti njihovega vključevanja v projekte povezane z varnostjo?
Zaposlovanje mladih kadrov s področja varnosti je integrirano v strategijo zaposlovanja mladih. Kadri s področja varnosti imajo enak dostop do vseh ukrepov za mlade kot drugi kadri. ZRSZ vključuje brezposelne osebe v programe priprave in preverjanja NPK (Nacionalnih poklicnih kvalifikacij) za poklice na področju varnosti. Vključevanje oseb redno prilagajamo potrebam delodajalcev po tem kadru.
Nacionalne strategije za zaposlovanje tovrstnih kadrov sicer ne poznamo, vas pa informiramo o možnih virih:
Ministrstvo za notranje zadeve, Ministrstvo za obrambo, Zbornica za razvoj slovenskega zasebnega varovanja, Ministrstvo za finance… Strategija razvoja stroke zajema tudi prilagajanje programov izobraževanja potrebam trga dela, zato preverite tudi informacije Centra RS za poklicno izobraževanje, ki pripravlja poklicne standarde.
Ali imate kakšne informacije iz tujine, kako država pomaga mladim kadrom za varnost, da pridejo lažje v delovno okolje, z namenom pridobivanja različnih izkušenj in potrebnega znanja za poklicni razvoj?
Konkretnih informacij glede pomoči mladim na področju varnosti nimamo. Glede splošne strategije zaposlovanja mladih pa so države EU okrepile svetovanje mladim, omogočile različne subvencije za zaposlovanje mladih, prevetrile programe izobraževanja, da bi bila znanja bolj usklajena s potrebami trga dela ter podprle mlade pri razvoju podjetniških idej. Kot uspešni so se izkazali ukrepi, ki v lokalnih okoljih povezujejo mlade, delodajalce in izobraževalne organizacije. Iz zadnjih poročil Evropske komisije pa vidimo, da je še precej prostora za napredek na področju neaktivnih mladih ter pri promociji družbene odgovornosti podjetij pri zaposlovanju mladih.
Ali morda spremljate potrebe trga na področju varnosti, zaščite in varovanja v RS, z dejansko situacijo na področju izobraževanja kadrov za varnost? Ali na tem področju primanjkuje katerega kadra, glede na povpraševanje?
Zavod od delodajalcev redno pridobiva podatke o kratkoročnih potrebah po delavcih ter jih objavlja v Napovedniku zaposlovanja. Med poklici s področja varnosti so delodajalci izpostavljali več potreb po varnostnikih, gasilcih ter poklicih za varovanje oseb in premoženja. Če pogledamo obdobje od 1.1.2014 do 31.8.2015, so delodajalci objavljali sporočila o prostih delovnih mestih za naslednje poklice:
Kaj bi svetovali mladim kadrom za varnost, ki po končanem študiju iščejo prvo zaposlitev na svojem področju, nimajo pa dovolj delovnih izkušenj za delo?
Načinov za pridobivanje delovnih izkušenj je kar nekaj. Vsekakor so v prednosti mladi, ki so ustrezne delovne izkušnje pridobili že v času izobraževanja. Mladim na Zavodu svetujemo, da naredijo pregled vseh svojih izkušenj, tako delovnih kot tudi prostočasnih ter jih »prevedejo« v kompetence, s katerimi bodo nastopili pred delodajalci. Nekateri programi Aktivne politike zaposlovanja, ki jih je Zavod izvajal in jih načrtuje tudi v prihodnje, omogočajo pridobivanje potrebnih izkušenj (Usposabljanje na delovnem mestu). Nekaj izkušenj je mogoče pridobiti tudi z delovanjem v strokovnih krogih, združenjih in podobno. Vsekakor pa svetujemo mladim, da ostajajo v stiku s stroko, se naprej izobražujejo (danes je dostop do izobraževanja preko spleta) in na ta način morebitnim delodajalcem dokazujejo, da so dober kader. Zavod je pripravil nasvete za iskanje zaposlitve in načrtovanje kariere: http://spletisvojokariero.si/prirocnik ter zbral koristne informacije za mlade na posebni spletni strani: http://www.ess.gov.si/mladi.
Pripravil: Andrej Kovačič E: andrej.kovacic@varensvet.si
