Prikaz kaznivih dejanj v razmerju s časom za leto 2012 v EU

0

Prikaz kaznivih dejanj v razmerju s časom je dober način zavedanja, koliko kaznivih dejanj se zgodi v nekem časovnem intervalu. Prikaz ozavešča ljudi, da se kriminal dogaja bolj pogosto, kot ljudje mislijo in zato, ker se ne dogaja njim ne pomeni, da ga ni.

Metodološki pristopi

Namen in cilj

Namen izdelave prikaza kaznivih dejanj v razmerju s časom je prikazati na koliko časa, so se določena kazniva dejanja dogajala v Evropi leta 2012. Želimo prikazati, kako pogosto so se kazniva dejanja dogajala in s tem ozavestiti prebivalstvo.

Cilj je ustvariti grafični prikaz, na koliko časa se določeno kaznivo dejanje dogaja.

Metode dela

Uporabili bomo deskriptivno in komparativno metodo preučevanja, saj bomo opisovali in primerjali pridobljene statistične podatke. S pomočjo sekundarne statistične analize bomo sestavili tabele in grafikone z urejenimi podatki. Uporabili smo tudi domačo in tujo literaturo.

Teorija in prikaz podatkov

»Crime clock«

Prikaz, na koliko časa se zgodi neko kaznivo dejanje v angleščini imenujemo »Crime clock«. Uporablja se za prikaz, kako pogosta so določena kazniva dejanja (v nadaljevanju besedila: KD) oziroma, na koliko časa se dogajajo. Ne loči se na raso, starost, spol ali katero koliki drugo človekovo lastnost (Dimond, 2009).

Pri pregledovanju tovrstne statistike je potrebno biti previden, saj predstavitev, da se neko KD dogaja na 10 sekund ne pomeni, da se točno na deset sekund zgodi, ampak je zgolj prikaz na stalen časovni interval. Razporeditev KD v enem letu je neznana in jo je nemogoče določiti. Pri izbiri stalnega intervala pa lahko prikažemo pogostost (Crime Clock, 2013).

 Države Evropske unije

V Evropski uniji je 28 držav: Avstrija, Belgija, Bolgarija, Ciper, Hrvaška, Češka, Danska, Estonija, Finska, Francija, Nemčija, Grčija, Madžarska, Irska, Italija, Latvija, Litva, Luksemburg, Malta, Nizozemska, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovaška, Slovenija, Španija, Švedska in Združeno kraljestvo (Evropska unija, n. d.).

Statistika kaznivih dejanja v državah članicah

V poglavju o statistiki kaznivih dejanj držav članic so zajeta KD, ki jih je evidentirala policija. To niso vsa KD, ki so se zgodila, treba je razumeti, da je kaznivih dejanj veliko več, ampak so ostala ne odkrita. Države članice nimajo skupnih definicij KD, niti ne evidentirajo KD enako. Tukaj je treba poudariti, da gre za podobna KD, oz. KD, ki so enake narave in se lahko skupno evidentirajo. KD dejanja, ki smo si jih izbrali so skupna kazniva dejanja, umori, nasilna kazniva dejanja, ropi, tatvine motornih vozil, neupravičeni promet s prepovedanimi drogami (Eurostat, 2014).

V spodnjih tabelah so prikazana kazniva dejanja, ki so se zgodila v državah članicah Evropske unije leta 2012.

Skupna kazniva dejanja leta 2012

Tabela prikazuje kazniva dejanja, ki so se zgodila v državah članicah Evropske unije leta 2012. Iz tabele je razvidno, da so razlike med državami velike. V poročilu Eurostata (2014) je napisano, da so vključeni tudi prekrški, ki jih je policija evidentirala, nato je napisano, da so prekrški izključeni iz beleženja, saj predstavljajo manj huda kazniva dejanja. Na tem mestu opozarjamo na kontradiktornost poročila. Opazimo, da nekatere države nimajo evidentiranih KD dejanj. To ne pomeni, da se pri njih KD ne dogajajo. Točnega razloga za ne beleženje nimamo, zato se bo za države ustvaril zaznamek o ne beleženju. Na koncu tabele je seštevek vseh kaznivih dejanj.

Tabela 1: Prikaz KD v EU za leto 2012 Vir: (Crim_statistics_YB2014, 2014)

tabela 1

Umori leta 2012

Tabela prikazuje umore v državah članicah za leto 2012. Umor vključuje uboj, umor, evtanazijo in detomor. Smrt zaradi nevarne vožnje, prekinitev nosečnosti in pomoč pri samomoru niso vključene v tabeli. Pri Latviji so vključeni tudi poskusi umorov. Treba je poudariti, da policije v določenih državah evidentirajo smrti, ki jim ne morejo pripisati vzroka kot umor, kar vzbudi dvom v realnost podatkov (Eurostat, 2014).

Tabela 2: Prikaz umorov v Evropski uniji leta 2012 Vir: (Crim_statistics_YB2014, 2014)

tabela 2

Nasilna KD leta 2012

Tabela prikazuje nasilna kazniva dejanja v državah članicah za leto 2012. Nasilna kazniva dejanja zajemajo fizični napad, rop, spolne napade in posilstva. Ponovno poudarjamo beleženje kaznivih dejanj, saj jih vse države ne evidentirajo enako. Leta 2012 na Cipru ni bilo zabeleženih nasilnih KD, zato se ustvari zaznamek o ne beleženju (Eurostat, 2014).

Tabela 3: Prikaz nasilnih KD leta 2012 Vir: (Crim_statistics_YB2014, 2014)

tabela 3

Ropi leta 2012

V tabeli so prikazani ropi za leto 2012, ki so se zgodili v državah članicah. Ropi so kazniva dejanja, kjer se za namen tatvine uporabi sila ali grožnja. Ropi vključujejo ulične rope in roparske tatvine (Eurostat, 2014).

Izpostavljamo zmotni prikaz podatkov za Slovenijo 2012, saj je pri Eurostatu zabeleženih 391 ropov, če si pogledamo poročilo Ministrstva za notranje zadeve (2012) ugotovimo, da je bilo leta 2012 izvršenih 390 ropov in 82 roparskih tatvin. Zmoto roparskih tatvin lahko pojasnimo z neustrezno rabo terminologije.

Tabela 4: Prikaz ropov za leto 2012 Vir: (Crim_statistics_YB2014, 2014)

tabela 4

Tatvine motornih vozil leta 2012

Tabela prikazuje tatvine motornih vozil. Sem spadajo avtomobili, motorna kolesa, avtobusi in tovornjaki ter gradbena in kmetijska vozila. V Latviji leta 2012 niso posredovali podatkov o tatvini motornih vozil, zato se ustvari zaznamek o ne beleženju (Eurostat, 2014).

Tabela 5: Prikaz tatvine motornih vozil leta 2012 Vir: (Crim_statistics_YB2014, 2014)

tabela 5

Neupravičen promet s prepovedanimi drogami

V tabeli so prikazani podatki neupravičenega prometa s prepovedanimi drogami za leto 2012. Neupravičen promet s prepovedanimi drogami vključuje posedovanje, pridelavo, proizvodnjo, dobavo, prevoz, uvoz, izvoz in financiranje z drogami povezanih dejavnosti. Leta 2012 v Franciji niso zabeležena vsa KD povezana z neupravičenim prometom s prepovedanimi drogami leta 2012, vendar se bodo prikazani podatki vseeno uporabili, opozarjamo na zavajajoč prikaz končnih podatkov, ki lahko odstopajo za nekaj enot (Eurostat, 2014).

Tabela 6: Prikaz neupravičenega prometa z prepovedanimi drogami Vir: (Crim_statistics_YB2014, 2014)

tabela 6

Izračun

Pri izračunu bomo uporabljali standardno enoto za čas, torej leto in kazniva dejanja, ki so se zgodila na območju EU za leto 2012. Kazniva dejanja bomo delili s časom enega leta ali je to v sekundah, minutah ali urah (glede na primernost rezultata). Rezultat bo prikaz, kako pogosto, se je določeno KD dogajalo na območju Evropske unije.

V enem letu je 365 dni oziroma 8760 ur, 525600 minut ali 3153600 sekund.

Formula za izračun:

formula 1

Izračun vseh KD

slika 1AAA

Po formuli smo izračunali koliko KD se zgodi v eni sekund in ugotovili, da se na 1 sekundo zgodi približno 7,5 KD v Evropi za leto 2012. Iz izračuna sta bile izključene Francija in Irska.

Izračun umorov

slika 2B

Izračunali smo, da se v enem dnevu zgodi približno 14,3 umora na dan. Pri umoru so bile upoštevane vse države.

Izračun nasilnih KD

slika 3CIzračunali smo, da se na minuto zgodi približno 4,1 nasilnega dejanja. Iz izračuna je bil izključen Ciper.

Izračun Ropov

slika 4 D

Izračunali smo, da se na minuto zgodi približno 1 KD na minuto. Upoštevale so se vse države.

Izračun tatvin motornih vozil

slika 5 E

Izračunali smo, da se na minuto ukrade približno 1,4 KD tatvine motornega vozila. Pri izračunu je izključena Latvija.

Izračun neupravičenega prometa s prepovedanimi drogami

slika 6 F

Izračunali smo, da se v eni uri zgodi približno 28 kaznivih dejanj neupravičenega prometa s prepovedanimi drogami.

Komentarji rezultatov

Pri izračunu vseh KD lahko podvomimo o resničnosti podatkov glede na manjkajoče države in nepravilno uporabo terminologije. Razlike v zakonodaji tudi vplivajo na končni rezultat izračuna. Izračun umorov je dokaj natančen, le pri evidentiranju Latvije, ki šteje poskuse umorov k ostalim umorom in pa nekatere države, ki pripisujejo neznan vzrok smrti k umorom. Nasilna KD so tudi dokaj natančna, ponovno poudarjamo razlike v zakonodaji in manjkajoče podatke s Cipra. Pri ropih lahko tudi podvomimo o resničnosti podatkov, saj smo opazili neujemanje med zabeleženimi podatki v poročilo slovenske policije in Eurostatom. Tudi tukaj je bila nejasna uporaba terminologije. Pri tatvini motornih vozil Latvija ni sporočila podatkov zaradi neznanega vzroka, zato je potrebno biti pozoren pri grafičnem prikazu. Tudi pri neupravičenem prometu s prepovedanimi drogami opazimo ne natančno evidentiranja, kar vzbuja dvom v končni rezultat podatkov.

Končna ocena zanesljivosti rezultatov je nizka. Pri vsakem opazimo nenatančnosti in pomanjkljivosti. Razlike v zakonodaji in ne enako evidentiranje. Grafični prikaz je treba jemati z razmislekom in upoštevati ves drobni tisk.

Rezultati bi bili drugačni, če bi iz vsake države posebej poskusili pridobiti podatke, vendar bi se zataknilo pri zakonodaji in evidentiranju. Tudi prevajanje bi predstavljalo oviro. Podatki iz Eurostat so najboljši približek realnemu stanju. Prikaz je podoben tistemu, ki ga FBI letno izdela za ZDA. Podobnega prikaza za Evropo nismo našli. Razlog je verjetno zaradi prej omenjenih pomanjkljivosti.

Zaključek

Končna 1

Viri

Avtor: Domen Hribar    E: domen.hribar@varensvet.si

Deli z ostalimi.

Komentarji so onemogočeni.