Avtorica: Liliana Brožič
Sodobni vojaški izzivi so leto pred izdajo tega letnika, pisali o mladih in njihovem zanimanju za vojaški poklic. V objavljenih dveh člankih na to temo, sta bili opravljeni tudi raziskavi. Izvedeni sta bili z namenom, da se ugotovi, kaj mlade motivira pri izbiri vojaškega poklica. Izbrana tema raziskav je v Sloveniji kar aktualna, saj se vojska po ukinitvi obveznega roka sooča s pomanjkanjem kadra. Kljub temu pa se obseg njenega dela povečuje, še posebej v času COVID-19 in varovanja meje v času migrantske krize.
Rezultati obeh raziskav so pokazali, da se mladi pri izbiri poklica, odločajo na podlagi lastnih vrednot in načina dela, za mlade pa igra ključno vlogo družina. Pri izbiri poklica se tako osredotočajo na delo, kjer bo odsotnost od družine in prijateljev sprejemljiva. Pri tem bi se vojska lahko bolj posvetila temam na področju vojaških družin in poiskusila mlade privabiti skozi ta spekter. Vojaške družine predstavljajo pomemben, a velikokrat nevidni steber delovanja vojske. Nova izdaja revije, letnik 22, se tako osredotoča na pomen in vlogo družine v vojaški organizaciji. Med zanimivimi prispevki revije je članek Alenke Švab o razlikah med vojaškimi in drugimi sodobnimi družinami. Omenila je tudi, kako splošne družbene spremembe vplivajo na samo odločitev o družini, njenem nastanku, o rojstvu otrok in vlogi matere in očeta. V prispevku Janje Vuga Beršnak je omenjeno, kako pohlepni sta tako vojska in družina, vsaka zahteva svoj čas, predanost, pozornost in veliko odrekanja. Nadalje je v reviji prispevek Ljubice Jelušič, Julije Jelušič Južnič in Jelene Juvan. Le-te predstavljajo vojaško sociologijo in naredijo njen zgodovinski pregled, aktualno dogajanje in dinamiko razvoja. Prispevek Donabelle C. Hess pa predstavi vlogo družine, ki skupaj s pripadnikom sil odide v tujino. Zanimiv je tudi prispevek Mateja Jakopiča, ki predstavi kako pomembna je religiozna in duhovna oskrba pripadnikov oboroženih sil.
Ponovno popolnjevanje Slovenske vojske ne predstavlja izziv le za vojsko samo, temveč za celotno državo, njeno vlado in državno upravo. Z željo po večjem številu pripadnikov se mora zato spremeniti strategija, katere smernice lahko temeljijo na rezultatih raziskav na temo mladih. Mladim je danes pomembno vse, kar vojska v večjem delu ne predstavlja. Zato je pomembno spremeniti taktiko organizacije in izbrati nov način privabljanja mladih. Prav tako pa mora organizacija omogočiti pridobivanje veščin, ki so uporabne tako v vojaškem kot civilnem okolju. Za dober primer taktike si lahko izbere Policijo, ki je po eni strani podobna vojski, po drugi pa čisto drugačna. Iz njene uspešne strategije lahko izlušči tisto, kar se lahko uporabi tudi v vojski oziroma priredi, da bo ustrezno tudi za vojsko. Da bodo slovenske oborožene sile bolj priljubljene med mladimi, pa bo morala tudi prilagoditi organizacijsko kulturo same organizacije in svoj način dela.
LITERATURA:
Brožič, L. (2020). Družina kot nevidni steber vojaškega poklica. Sodobni vojaški izzivi, 22/2, 7-9. Dostopno prek https://dk.mors.si/info/images/SVI/PDF/2020_2/SVI_L22-ST02-Brozicuvodnik.pdf
Povzetek pripravila: Eva Brili-Grebenar
Uvodna fotografija/simbolna: Pixabay
