Darinka Kolar Osvald, kustodinja in vodja Muzeja slovenske policije

0

Foto: Bor Slana, Fotoarhiv siol.net (uvodna fotografija Darinka Kolar Osvald)

Kdaj je bil ustanovljen prvi policijski muzej na svetu in kdaj v RS – muzej slovenske policije?

Prvi policijski muzej je bil odprt v Parizu leta 1909, sto let po Napoleonovi reformi, s katero so bili postavljeni temelji današnje policijske organizacije. Najstarejša policija, London Metropolitan Police, ustanovljena 1829. leta, ima muzej, ki ni odprt za javnost. V Varšavi je bil policijski muzej odprt že leta 1927.

Leta 1920 je Uprava policije v Ljubljani začela snovati kriminalistični muzej, ki je bil namenjen izobraževanju orožnikov. Njegovi nasledniki so delovali na različnih lokacijah po Ljubljani in njeni okolici, v različnih organizacijskih strukturah organov za notranje zadeve in pod različnimi imeni. V pisnih virih tako za slovenski policijski muzej najdemo različna poimenovanja: Kriminalistični muzej – med leti 1920 in 1976, Muzej organov za notranje zadeve – do leta 1982, Muzej Republiškega sekretariata za notranje zadeve – do leta 1991, Muzej ministrstva za notranje zadeve – do 2001 in od leta 2006 naprej Muzej slovenske policije.

Večino svojega obstoja je muzej deloval kot sestavni del šol za miličnike, policiste. Leta 1970 je dobil prostore v novo zgrajenem policijskem izobraževalnem centru v Tacnu pri Ljubljani, kjer domuje še danes. Poleg kadetov in učencev policijskih šol, so ga lahko obiskovali uslužbenci organov za notranje zadeve, pravosodja, vojaške policije, študenti pravne in medicinske fakultete, socialni delavci, penologi in drugi strokovnjaki, katerih delo je bilo povezano s tematiko muzeja. Za širšo javnost se je začel odpirati v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, z nalogo preventivnega osveščanja ljudi o kriminaliteti.

 

Foto: fotoarhiv Muzeja slovenske policije (tabla ob vhodu v muzej v Tacnu) 

S kakšnim namenom so bili ustanovljeni prvi policijski muzeji?

Prav tako kot pri nas so bili tudi drugod po svetu muzeji, ki so delovali v okviru policijskih organizacij, najprej namenjeni kriminalistiki. Služili so kot študijski kabineti za nadgradnjo znanj strokovnjakom, ki so se ukvarjali z odkrivanjem, preiskovanjem in dokazovanjem kaznivih dejanj. O policijskem muzeju, kot instituciji odprti za širšo javnost, lahko govorimo šele v zadnjih tridesetih letih, kar je povezano z razvojem policije. Sodobni nacionalni policijski muzeji – npr. švedski, finski, češki …., danes ob ohranjanju dediščine interpretirajo vlogo policije v družbi, skozi različne programe izvajajo preventivne dejavnosti v zvezi z zatiranjem kriminalitete in zagotavljanjem varnosti in so odprti za najširšo javnost.

Ali nam lahko poveste, kaj vse je mogoče videti in spoznati v Muzeju slovenske policije?

V preteklosti se je v muzeju zbiralo gradivo o kriminaliteti v Sloveniji, slovenski kriminalistiki, izvrševanju kazenskih sankcij, razvoju organov za notranje zadeve, sodelovanju policije pri osamosvajanju Slovenije. Vse to je bilo do leta 2001 predstavljeno na obsežni stalni razstavi v Tacnu. Po ukinitvi srednješolskega policijskega izobraževanja, na prelomu tisočletja, se je razstava deponirala. Hkrati se je začel pripravljati koncept sodobnega slovenskega policijskega muzeja, skupaj z iskanjem ustrezne lokacije za njegovo delovanje. Medtem se je leta 2006 v manjših začasnih prostorih postavil na ogled delček nekdanje stalne razstave, kar je sedaj predstavljeno v dveh oddelkih.

Foto: Aleš Završek – NFL, Fotoarhiv Muzeja slovenske policije (kriminalistični oddelek)

V Oddelku o razvoju varnostnega sistema je razstava Človeka nikar … aktivnosti policije v boju za samostojno in demokratično Slovenijo. V kriminalističnem oddelku so predstavljena kazniva dejanja in predmeti v naslednjih zbirkah: Krvni delikti, Akcija SPRAVA, Forenzični laboratorij, Premoženjski delikti, Ilegalni prehodi preko državne meje, Gospodarska kriminaliteta, Ilegalne droge, Zgodovina kaznovanja.

Foto: Aleš Završek – NFL, Fotoarhiv Muzeja slovenske policije  (Oddelek o razvoju varnostnega sistema)

Večina predstavljenih in deponiranih eksponatov je obširno opisanih v knjigi Muzej organov za notranje zadeve – katalog in zapiski o zgodovini muzeja, muzejskih predmetih in ljudeh, ki so ga ustvarjali, iz leta 2005, avtorice mag. Biserke Debeljak, ki je muzej sooblikovala in vodila štiri desetletja – do leta 2011. Knjiga je dostopna na spletni strani našega muzeja http://www.policija.si/images/stories/Publikacije/PDF/muzej.pdf. Zato bom tukaj predstavila le nekaj izjemnejših predmetov in primerov.

Foto: Marko Modrej (Razstava o zgodovini slovenske policije v Pokrajinskem muzeju Kočevje, leta 2015)

Najstarejši v muzeju je kazenski zakonik Karla V. – Constitutio Criminalis Carolina, ki je od leta 1532 – več kot 200 let predstavljal prvo širšo kazenskopravno kodifikacijo v Evropi. Tudi njegov naslednik kazenski zakonik Marije Terezije – Constitutio Criminalis Terezijana, iz leta 1769 se nahaja v naši zbirki. Gre za zanimiva čtiva družbene preteklosti, saj so kazenskopravne določbe vedno spadale med najpomembnejša pravila. Zakonika nam razkrivata, kako se je pojem zločina razlikoval skozi zgodovino, kako se je z mučenjem dokazovalo krivdo in nečloveško kaznovalo. »Carolina« je poznala osem vrst smrtne kazni. »Terezijana« vsebuje številne skice mučilnih naprav, skupaj z natančnimi opisi njihove uporabe. Oba sta obsojala čarovništvo, s sežigom na grmadi. Čarovniški procesi, o katerih v muzeju hranimo tudi nekaj gradiva, so se na našem ozemlju končali izvajati v času Marije Terezije.

Avstro-ogrski orožnik, star približno 150 let, prikazuje kako so bili oblečeni in opremljeni prvi državni varuhi reda na našem ozemlju. Med zanimivejše detajle njegove uniforme spada polkrožni kovinski obesek pod vratom, po katerem so kasnejši miličniki in policisti dobili vzdevek »kifeljc«. Orožnik hkrati predstavlja začetno točko naše nove razstave Utrinki iz zgodovine slovenske policije od leta 1850 do danes, ki od leta 2014 gostuje po različnih krajih Slovenije. Ob gostovanjih in nenehnih dopolnjevanjih razstave na specifičen način uresničujemo sodobno policijsko in muzejsko poslanstvo v povezovanju najširše skupnosti (muzejev, različnih institucij, šol, vrtcev, občanov …). Več o zgodovini policije od orožnika do policista in razstavi imamo zapisano na spletni strani http://www.policija.si/index.php/component/content/article/35-sporocila-za-javnost/84803-utrinki-iz-zgodovine-slovenske-policije-od-leta-1850-do-danes-razstava-muzeja-slovenske-policije

Primeri kaznivih dejanj so v muzeju predstavljeni na osnovi pravnomočnih sodb in predmetov, poslanih iz sodišč. Na panojih so opisi s fotografijami krajev dejanj, v vitrinah tako imenovani »corpora delicti«, predmeti povezani s hudodelstvi.

Foto: Brigita Petric, Fotoarhiv Muzeja slovenske (Penološka zbirka)

Najstarejši primer je iz leta 1925. Gre za umor, pri katerem je bil storilec odkrit s pomočjo policijskega službenega psa, dejanje pa mu je bilo dokazano na podlagi prstnih odtisov. Kraj je bil fotografiran. Ob tem se lahko seznanimo z začetki forenzične znanosti pri nas – v konkretnem primeru daktiloskopije in fotografije.

Foto: Fotorahiv Muzeja slovenske policije (Motor iz zbirke ilegalnih prehodov preko državne meje)

Primer, pri katerem lahko govorimo o nenavadnem fenomenu slave, o najbolj znanem slovenskem zločincu in o človeku v najslabšem pomenu, opisuje preiskavo serijskih umorov, storjenih v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja v Dolenji vasi. Presenetili so me podatki na spletu, da se je po storilcu poimenovala slovensko-hrvaška alter rock skupina Trobčeve krušne peči, da je Svetlana Makarovič napisala pesem Balada o Trobcu in glasbenika Slon in Sadež pesem Za Metoda goriš ipd.

Foto: Marko Modrej (Razstava o zgodovini slovenske policije v Muzeju Ribnica, leta 2016)

Ilegalni prehod preko državne meje, iz leta 1982, sodi med nenavadne primere, ker za razliko od ostalih ni bil kazensko-pravno sprocesuiran. Motor s prikolico, s katerim se je njegov lastnik iz Češkoslovaške leta 1982 podal na ilegalno pot v Kanado, smo dobili neposredno iz kraške jame Socerb. Tam so ga leta 2005 našli jamarji, obvestili policijo, ki je odkrila lastnika v Kanadi. Ta pa je v pismu opisal svoj uspešen pobeg in v dokaz poslal še fotografije. Zaradi časovne oddaljenosti je pregon kaznivega dejanja zastaral, zato si bo lahko prebežnik brez strahu ogledal svoj prispevek v naši zbirki.

Foto: Fotoarhiv Muzeja slovenske policije (Otvoritev prve razstave o zgodovini slovenske policije v Murski Soboti, leta 2014, pri pripravi katere je sodelovalo veliko aktivnih in upokojenih policistov, pa tudi mnogo muzejev in drugih institucij)

Med premoženjskimi delikti ima posebno mesto tatvina 99 eksponatov halštatske kulture, starih okoli 2500 let, iz Dolenjske galerije v Novem mestu. Dobro organizirana skupina storilcev iz Italije je predmete ukradla leta 1975 in jih nameravala prodati na ameriškem trgu. Splet srečnih okoliščin in uspešno mednarodno policijsko delovanje je pripomoglo k vrnitvi dragocenosti, ki so pred tem s hidrogliserjem in ribiško ladjo že prepotovale pot do Ravene. Ob tem lahko dodamo, da po podatkih mednarodnih organizacij, ki se ukvarjajo z varovanjem kulturne dediščine, spada ilegalni trg z umetninami in predmetno kulturno dediščino na tretje mesto po dobičku, medtem ko narodi zaradi slabega varovanja izgubljajo nenadomestljive in neprecenljive dragulje svoje preteklosti. Specifika kriminalitete povezane z umetninami in starinami je tudi, da se za ukradenimi stvarmi hitro izgublja sled in da policiji uspe odkriti le cca. 10-15% predmetov in jih vrniti lastnikom. V zvezi s tovrstno kriminaliteto je naš muzej v preteklih letih že pripravil in sodeloval v projektu, namenjenem osveščanju širše javnosti o varovanju kulturne dediščine.

Foto: Mirko Verovšek, Fotoarhiv Muzeja slovenske policije (MUZEOFORUM v Muzeju slovenske policije, decembra 2014, ki so se ga udeležili slovenski in tuji muzealci)

Foto: Brigita Petric, Fotoarhiv Muzeja slovenske policije (Vodja hrvaškega policijskega muzeja Željko Jamičić in načelnik slovenskega vojaškega muzeja Vlado Žgeč na okrogli mizi »Muzej slovenske policije – preteklost, sedanjost, prihodnost«, ki je bila organizirana v Muzeju slovenske policije ob mednarodnem dnevu muzejev maja 2012)

Ali poteka kakšno sodelovanje s tujimi policijskimi muzeji?

Naše sodelovanje s tujimi policijskimi muzeji je bilo do sedaj žal omejeno s finančnimi sredstvi. Nekaj skupnih aktivnosti je bilo izvedenih v sodelovanju s Muzejem hrvaške policije, medtem ko sem nekatere druge policijske muzeje zaenkrat uspela le individualno obiskati. Moram pa dodati, da naš muzej zelo aktivno sodeluje s slovenskimi muzeji, muzejskimi organizacijami in je član Skupnosti muzejev Slovenije. Z Vojaškim muzejem Slovenske vojske sodelujemo pri pripravi razstav in dogodkov o osamosvojitveni vojni, z drugimi muzeji pa predvsem pri dopolnjevanju razstave o zgodovini policije od orožnika do policista.

Primož Dobravec                                                                                E: info@varensvet.si

Deli z ostalimi.

Komentarji so onemogočeni.