Danes je še en črni dan, ki se ne bi smel zgoditi. Razmišljam o fantu, ki je danes nedaleč stran od Slovenije vzel ”svojo pravico” in usodo žrtev v svoje roke. Razmišljam in sem v mislih z njim in z vsemi, ki po tem dogodku zelo trpijo.
Tokrat se to ni zgodilo tam daleč stran, v Ameriki, kjer so takšni prizori bolj pogosto, skoraj nekaj normalnega. Normalnega? Razmišljam o starših, ki so izgubili otroke v tej tragediji. Razmišljam o starših fanta, ki verjamem, da je klical na pomoč, vendar nihče tega ni opazil oz. vzel njegov klic na pomoč dovolj resno. Razmišljam o vrstnikih, ki so pokazali neizmeren pogum, ko so z svojimi dejanji želeli preprečiti še hujšo tragedijo in so pri tem morali umreti. Ali so res morali umreti?
Ponovno in prevečkrat morajo žal umreti ljudje, mladi ljudje, otroci. Bolečina staršev, ki so izgubili svoje otroke, je zelo huda, težko si predstavljam, sicer bolje, da ne. Ob tem se sprašujem, koliko takšnih in podobnih fantov še spi, razmišlja, planira, ali jih šola, starši in skupnost sploh prepozna? Ali jih lahko prepozna? Kako jih lahko prepozna?
Takšen dogodek bi po moji oceni lahko preprečili tisti, ki so vedeli, da je hudo, da fant potrebuje pomoč, da se nekaj v fantu dogaja. Sicer bo podrobna preiskava pokazala, kaj vse se je dogajalo v ozadju, kaj so dejanski razlogi zato, kar se sicer ne bi smelo zgoditi, vendar se je. Verjamem, da je fant nekomu zaupal svojo namero in da se ta ni zgodila na klik.
Ob vsem zapisanem pa nikakor ne smemo pozabiti na strelno orožje, s katerim je fant prišel v šolo. Na odgovornost staršev, ki strelno orožje posedujejo in da ga hranijo na način, ki onemogoča nepooblaščen dostop do tega orožja. Tudi v tem primeru je nekaj zatajilo. Piše, da sta oče in fant skupaj hodila na strelišče?
Daleč od tega, da bi morali otroke staršev, ki strelno orožje doma posedujejo imeti v šolah v posebni skrbi. Čeprav priznam, da mi je to danes ob tem dogodku prišlo na misel. Varnost ali svoboda, oboje težko gre skupaj!
Starši in naši otroci imajo pravico, da je šola varen kraj za vse, ki jo obiskujejo. Da je šola varen kraj, pa je potrebno izvajati veliko aktivnosti. Nihče si ne želi, da bi kdo nad otroci ali učitelji izvajal nasilje, še manj, da bi v šoli moral kdo celo umreti. Tokrat smo ponovno izgubili vsi, starši otroke, otroci starše, kolegi svojega sodelavca v zasebnem varovanju.
Razmišljam, razmišljam, in verjamem, da razmišljajo tudi starši otrok in odgovorni za varnost v šolah, ki so vsaki dan znova na preizkušnji. Jutri bo novi dan, naj bo bolj varen in boljši!
Andrej Kovačič E: andrej.kovacic@varensvet.si
Uvodna fotografija: Pixabay
