Na vaši poklicni poti, kjer se preko 30 let ukvarjate s problematiko socialnega dela ste se srečali z najrazličnejšimi primeri zanemarjanja otrok in nasilja v družini. Kakšno je stanje na tem področju v Sloveniji in kakšni so trendi?
Stanje nasilja in zanemarjanja otrok v Sloveniji ostaja zaskrbljujoče, z naraščojočimi trendi, ki jih spremljajo izkušnje strokovnjakov in nevladnih organizacij. Torej zaznamo naraščanje primerov, femicidov, povečanje prijav v Ljubljani ter povečanje klicev na pomoč. Pri kaznivem dejanju zanemarjanja otrok je vse več odvzemov otrok iz družin zaradi vse bolj kompleksnih in visoko konfliktnih razmer. Prisotni so dejavniki tveganja, med glavnimi dejavniki, ki prispevajo k ogroženosti otrok so nasilje v družini, odvisnosti (predvsem alkoholizem in jemanje nedovoljenih drog), vzgojna nemoč in opuščanje starševske skrbi.
Trendi in vplivi:
- povečanje občutljivosti družbe – družba postaja vse bolj občutljiva na medvrstniško nasilje, kar vodi v večje poročanje o tovrstnih primerih
- gospodarska kriza in dejavniki tveganja – gospodarska in finančna kriza povečujeta dejavnike tveganja za nasilje v družini, kot so stres, brezposelnost in socialna izključenost, vendar niso neposreden vzrok za nasilje.
Kakšno vlogo ima Regijska služba za koordinacijo in pomoč žrtvam v izjemnih socialnih primerih?
Regijska služba za koordinacijo in pomoč žrtvam v izjemnih socialnih primerih ima ključno vlogo pri odzivanju na situacije, kjer posamezniki in družine zaradi različnih okoliščin (npr. nasilje v družini, izredna revščina, naravne nesreče, izguba stanovanja) potrebujejo hitro, usklajeno in ciljno usmerjeno pomoč.
Ključne naloge regijske službe:
- koordinacija pomoči – povezovanje različnih javnih služb, skrb za učinkovito delitev nalog in izmenjavo informacij v kriznih primerih
- hiter odziv na izredne razmere
- vodenje individualnih primerov
- podpora žrtvam nasilja
- usposabljanje in mreženje
Vključuje se v primerih nasilja v družini, zanemarjanja otrok, tvegana brezdomnost, situacijah ko lokalni sistemi pomoči ne zadoščajo ter v primerih, kjer je potrebna usklajena medinstitucionalna obravnava.
Kakšen je postopek v kriznih situacijah, ko so otroci življenjsko ogroženi in jih je treba nemudoma zaščititi?
Ogroženost otroka je v Družinskem zakoniku definirana v 157. členu, ki govori, da je otrok ogrožen, če je utrpel ali je zelo verjetno, da bo utrpel škodo in je ta škoda oziroma verjetnost, da bo škoda nastala, posledica storitve ali opustitve staršev. Škoda obsega škodo na telesnem ali duševnem zdravju in razvoju otroka ali na otrokovem premoženju. Družinski zakonik uporablja koristi otroka kot ključno vodilo posegov sodišča in centra za socialno delo v starševsko skrb. V 153. členu DZ daje splošna pooblastilo, ki pravi, da morata sodišče in CSD izvesti potrebna dejanja in ukrepe, ki jih zahtevata vzgoja in varstvo otroka ali varstvo njegovih premoženjskih ter drugih pravic in koristi. Kadar se ugotovi, da so otroci življenjsko ogroženi in jih je treba nemudoma zaščititi, CSD izvede tako imenovani nujni odvzem otroka (167. člen DZ), če je z verjetnostjo dokazana tako huda ogroženost otroka , da je njegove koristi mogoče zavarovati le s takojšnjim odvzemom otroka staršem. Center za socialno delo odvzame otroka in ga namesti k drugi osebi, v krizni center, v rejništvo ali zavod, še preden sodišče odloči o predlogu za izdajo začasne odredbe.
Kateri so najbolj pogosti razlogi za odvzem otroka in kako se izdela oceno ogroženosti otroka?
Najbolj pogosti razlogi za odvzem otroka so:
- zanemarjanje otroka (nezadostna skrb)
- nasilje nad otrokom (psihično, fizično, …)
- zloraba otrok (spolna zloraba, zloraba substanc..)
- težave v družini (hude socialne stiske, odvisnost staršev, duševne bolezni)
- neprimerna bivališča (pomanjkanje varnega in ustreznega okolja za otroke)
Odvzem otroka je zadnji ukrep, ki ga socialna služba uporabi šele, ko ni mogoče zagotoviti varnega okolja oziroma potreb in koristi otrok, z drugimi oblikami pomoči. Namen je zaščititi otroka in zagotovitev njegovega zdravja, varnosti in razvoja.
Policija je v zadnjih desetih letih obravnavala med okrog 120 in 180 prijav pogrešanih otrok in mladoletnikov letno. Kateri so najbolj pogosti razlogi za pogrešanost?
Najbolj pogosti razlogi pogrešanosti otrok so:
- bežanje od doma zaradi težav doma
- družinski spori in prepiri
- pojav nasilja in zlorab v družini
- težave v duševnem zdravju ali čustvene težave pri otrocih
- neustrezno družinsko okolje
- beganje zaradi prijateljev, da bi bili skupaj z njimi
Portal Varensvet.si E: info@varensvet.si
