Ste vodja Sekcije mladih za varen svet – ThinkSafe, ki deluje znotraj IVK Inštituta za varnostno kulturo, prodekanja za študentska vprašanja na Fakulteti za varnostne vede Univerze v Mariboru in študentka dodiplomskega programa varnost in policijsko delo. Od kje vaša želja po študiju na področju varstvoslovja oz. varnostnih ved?
Če me vprašate po želji po študiju na področju varstvoslovja težko odgovorim. Je pa na odločitev za študij na Fakulteti za varnostne vede zagotovo vplivalo več dejavnikov. Ob zaključevanju srednje šole sem bila (tako kot veliko maturantov) zmedena v poplavi študijskih programov in poklicev. Vedela sem, da me veseli delo z ljudmi, zanimala me je sociologija, družba, socialno delo. Že od nekdaj sem sicer med vrstniki izstopala s svojimi široko raznolikimi idejami ter zanimanji; npr. v srednji šoli (katere program je bil sicer pretežno gospodarsko usmerjen), me je zanimalo delo v zaporih, delo z ljudmi na obrobju družbe in podobno. Tako se je ob zaključevanju srednje šole zgodilo »maturantsko preučevanje študijskih programov«, ki se je končalo z idejo o Policiji oz. karieri v policiji. Ker mi nekako višješolski program ni ustrezal, sem raziskovala naprej in prišla do Fakultete za varnostne vede, konkretneje do programa Varnost in policijsko delo. Po pregledu predmetnika sem vedela da je to to in da se bom vpisala na Fakulteto za varnostne vede.
Mislim, da smo vsi ob zaključku srednje šole prejemali enaka vprašanja, kam gremo na študij. Seveda tudi jaz nisem ušla tej temi in ko sem povedala, so sledili zanimivi odzivi; od vprašanj »kaj boš kot punca delala na varnostnih vedah«, »zakaj bi kdo to študiral in delal«, in komentarji »kje se boš pa zaposlila«, »kakšne so pa potem plače« in podobno. Če bi mnogim to zbilo moralo, so meni te komentarji dodali dodatno motivacijo, da sem se vpisala. Sledilo je uspešno opravljanje predmetov, aktivna participacija v študentskem svetu, delo na raznoraznih študijskih projektih in vse to me je nekako pripeljalo do tukaj kjer sem danes.
In če povzamem, od kje torej izvira moja želja po varstvoslovju? Iz želje po pomoči ljudem, ob hkratni želji po širini znanja (ki ga področje vsarstvoslovja definitivno ponuja), s katero se da v današnjem svetu marsikaj spremeniti, če le imamo željo, voljo in pogum.
Foto: osebni arhiv
Kot mlada varstvoslovka s študijem na Fakulteti za varnostne vede Univerze v Mariboru, kako gledate na trenutne varnostne in družbene razmere v Svetu?
Ne glede na to ali bi to vprašanje postavili pred 15 leti, danes ali pa čez 15 let, se vedno najdejo, kot bi mnogi rekli, problemi. Jaz pa nerada govorim o problemih, ampak raje govorim o varnostnih izzivih, ki nam jih sodobni svet prinaša. Pa da to ne bo preveč klišejsko razumljeno; Svet, sploh pa svetovna varnost ni rožnata, prav tako ni ne črna in ne bela. Varnost je že sama po sebi tako širok pojem, da bi se na tem mestu morali vprašati, katero področje varnosti nam danes ne prinaša izzivov. Ljudje svetovno varnost pogosto dojemajo zgolj in samo kot vojaške konflikte, pa le-ti predstavljajo le en del vsega.
Moramo se zavedati, da se varnostni izzivi sodobnega časa med seboj prepletajo; od kibernetskih napadov, vojaških konfliktov, ekonomske varnosti, družbenih razmer, kjer smo znova in znova priča neenaki obravnavi temeljujoči na najrazličnejših dejavnikih, potem je tu še nasilje, ki znova in znova odpira nadaljna vprašanja, pa varstvo okolja v katerem živimo in dobrin, ki nam jih okolje prinaša. Vse našteto je zgolj nekaj širših podpoglavij trenutnih vanostnih in družbenih razmer v Svetu. Ni idelano, ne glede na to o katerem področju bi začeli razglabljati. Tudi družba se sočasno spreminja in potem lahko postavimo še eno vprašanje; kdo torej povzroča današnje izzive? Mi, družba, kapital ali svetovni voditelji in njihova ozadja. Ali lahko kaj spremenimo za naše zanamce? Lahko se trudimo spremeniti, o uspehu lahko predvidevamo, prav tako pa ne moremo trditi, da se naši zanamci ne bodo srečevali z enakimi, podobnimi ali pa popolnoma drugačnimi izzivi.
Na kakšen način lahko mladi prispevate k izboljšanju varnosti v skupnosti in kje pravzaprav začeti?
Kot sem že nakazala pri prejšnjem vprašanju, se družba ves čas spreminja. Veliko mladih danes na varnost gleda z drugačnega vidika kot so to počele generacije prej. Menim, da tu igra veliko vlogo razvoj tehnologije in tega, da se mladi, konkretno v Sloveniji pogosto ne zavedajo varnosti in hkrati nevarnosti v kateri živijo. Potrebno je vedeti, da ni samo fizična varnost tista, ki je pomembna za posameznika, hkrati pa tudi kibernetski napadi, če se osredotočimo na razvoj tehnologije, niso edina grožnja današnji mladini. Mladi predstavljamo prihodnost, ne glede na to kakšna bo. Mladi s(m)o tisti steber, ki podpira razvoj novih vrednot in zadostitev pričakovanj družbe, hkrati pa podpira ali pa podira stara, uveljavljena načela. Nujno je vzajemno oz. medgeneracijsko razumevanje varnosti, ki pa je po mojem mnenju še v povojih.
Pomembno je, da mladi, ki se trudimo razumeti nove koncepte varnosti, nagovarjamo svoje sovrstnike ali pa tudi mlajše in starejše od sebe o pomembnosti današnjih uvidov varnosti v družbi in o pomenu kohezivnega delovanja za varno okolje. Ob tem je pri današnjih mladih pomemben predvsem pristop; kljub strokovnosti morajo pristopi vključevati komponento dostopnosti in osebnosti, ne samo priporočil na belem listu papirja. Če povzamem, kako prispevati in kje začeti pri izboljšanju varnosti v skupnosti; pri mladih od mladih.
Kdo so lahko člani Sekcije mladih za varen svet ThinkSafe?
Člani Sekcije mladih za varen svet ThinkSafe so lahko tako zagnani študenti, kot mladi diplomanti, ki so zaključili z izobraževanjem in iščejo delo na svojem področju. Z delovanjem v sekciji lahko pridobivajo strokovne izkušnje in znanja, ki jim bodo služila pri zaposlovanju na področjih povezanih z varnostjo. Npr. diplomant, ki bo morda našel svoje delo v Policiji ali drugih varnostnih strukturah, npr. zaporski sistem, ki imajo opravka s skupnostjo, lahko z delovanjem v sekciji spozna različne sisteme in organizacije, kar mu pomaga pri njegovem delu oz. poklicu. Cilj je torej zraven mreženja predvsem dobiti nove izkušnje iz prakse. Velik del področja varstvoslovja deluje v skupnosti, zato je dobro poznavanje različnih sistemov lahko prednost pri razumevanju zapletenih sistemov in pri opravljanju bodočega poklica. Prav tako sekcija omogoča, da mladi ostanejo v stiku s svojimi kolegi na strokovnem področju tudi po končanem študiju. Člani sekcije so lahko tudi ostali mladi, ki jih področje varnosti zanima in si želijo znanja in veščin za svojo varnost oz. varnost njihovih bližnjih.
Sekcija mladih za varen svet ThinkSafe združuje mlade, ki želijo sodelovati in prispevati svoj vidik delovanja za čim bolj varno skupnost. Kaj je torej glavno poslanstvo delovanja sekcije?
Poslanstvo Sekcije mladih za varen svet ThinkSafe je vzdrževati platformo za mlade, jih nagovorjati, opozarjati in jim osvetliti pasti in nevarnosti, ki jih oblegajo, pa se tega morda niti ne zavedajo. Bistvo je opolnomočenje in ozaveščanje mladih o nevarnih ravnanjih, s komponento vzajemnosti varnosti in pomembnostjo vrednot.
Vsi, ki bi se želeli pridružiti Sekciji mladih za varen svet ThinkSafe, nas lahko kontaktirajo na email: info@varensvet.si
