Povezava, Silobran: Od naravne pravice do etične dileme, Dr. Anton Olaj, Demokracija, 6. avgusta 2025. https://demokracija.si/fokus/silobran-od-naravne-pravice-do-eticne-dileme/
V javni razpravi o silobranu se pogosto prekrivata dva povsem različna pojava – zavestna, strateška obramba in nagonski, podzavestni odziv. Ta razlika ni le akademska, temveč neposredno določa, kaj človek v trenutku napada sploh zmore storiti – in s tem postavlja izziv obstoječi pravni doktrini. V zadnjem času so razprave o silobranu, tako v političnih kot strokovnih krogih, znova prišle v ospredje. Med njimi izstopa prispevek dr. Olaja, ki pomembno izpostavlja vlogo evolucijskih preživetvenih instinktov in njihovo pravno obravnavo. Prav na tej točki pa se pokaže potreba po jasnem razlikovanju med dvema ravnema razumevanja silobrana – in tu se odpira metodološka razlika, ki jo z raziskovalno skupino sistematično preučujemo.
- Dve paradigmi silobrana: zavestni in podzavestni.
Ko o silobranu govori poslanec Mahnič, gre za načrtovan, zavesten, strukturiran silobran, ki je rezultat časovno ustrezno dolge presoje in osebne priprave. Tak tip silobrana lahko vključuje strateško odločanje, vnaprejšnje zavedanje okoliščin, celo preventivno držo. V to vrsto silobrana se naša skupina ne meša in ga prepušča splošnemu družbenemu pogovoru.
Nasprotno pa raziskave, ki jih izvajamo v okviru IVK Inštituta za varnostno kulturo (Varensvet), obravnavajo povsem drugo plat silobrana – takšno, ki se odvija v podzavesti nevrološke realnosti, najpogosteje v časih manj kot sekunde. Gre za tako imenovani podzavestni silobran, v katerem posameznik nima časa za refleksijo, analiziranje zakonitosti, niti za zavestno presojo proporcionalnosti. Njegovo telo reagira – ne misli.
Tako pridemo do ločnice med:
– Pravnim silobranom: Gre za analitično presojo, ki temelji na pravnih konceptih kot so nujnost in sorazmernost. Ta pristop deluje na ravni prefrontalnega korteksa (PFC) oziroma razumnega odločanja. Zato je takšna presoja verjetno primerna tudi za “Mahničev pogled” na silobran, saj oba delujeta na podobni, zavestni ravni.
in
– Nevrofiziološkim silobranom, ki pa teh pogojev ne more izpolnjevati v realnem času, saj poteka pred jezikovno artikulacijo, v čisti impulzivni fizični ali motorični odzivnosti. Odziv na napad se sproži v delih možganov, ki delujejo hitreje kot centri za razmišljanje ali jezik. Centri za jezik se nahajajo v neokorteksu, zlasti v prefrontalni skorji, ki je počasen sistem v primerjavi z limbičnim in motoričnim sistemom. To pomeni: oseba pogosto reagira fizično (npr. udari, odskoči, zakriči), še preden si sploh lahko zave, kaj se dogaja. Gre za reakcijo brez besed, ki se zgodi na ravni telesa in ne na ravni razuma in jezika.
- Raznolikost psiholoških odzivov
Naša raziskava potrjuje, da so odzivi branilcev raznoliki, nevrološko sledljivi in pogosto neujemajoči se s pravnimi pričakovanji. Gre za tipologijo, ki sega od zamrznitve, bega, impulzivnega boja pa vse do popolnoma taktične odzivnosti – slednja pa je prisotna le pri 1–2 % populacije. Glej »Preglednico stresnih odzivov«, stran 41, Revija Nacionalna varnost, sept. 2024.
Takšna variabilnost odpira vprašanje: Ali pravo sploh ima aparat za razumevanje te raznolikosti? In ali naj bi se pravni aparat sploh trudil vzpostavljati univerzalne standarde za vedenje, ki je po svoji naravi neponovljivo, nepredvidljivo in biološko pogojeno?
- Sociološka dimenzija
Dodaten razmislek terja sociološka dimenzija silobrana, ki ni neposreden predmet podzavestnih reakcij, a močno oblikuje kontekst, v katerem se silobran zgodi. V določenih okoljih je npr. upor veljaven družbeni odziv, v drugih pa strogo zavrnjen. Kultura, vzgoja, spol, izkušnje – vse to oblikuje posameznikov odzivni repertoar, še preden se zgodi napad.
Sistem pravne presoje pa pogosto izhaja iz od sebe odtujenih modelov vedenja, ki ne zaznavajo kulturnih in psiholoških razlik. Sociološka raznolikost silobrana je torej prezrta komponenta, ki prav tako kaže na potrebo po širši metodološki prenovi.
- Olajev uvid in nujnost doktrinalne spremembe
Dr. Olaj nedvomno razmišlja v smeri preživetvenih instinktov, kar je pomemben napredek v diskurzu. Njegov premislek prispeva k temu, da se silobran začne razumeti tudi kot človeška nuja, ne zgolj kot pravna kategorija. V tem pogledu se je z njim mogoče strinjati. Kljub temu pa njegov pristop ni povsem zadovoljujoč, kajti ostaja konceptualno umeščen znotraj le pravnega okvirja – v kategorijah in jeziku, ki izhajajo iz normativnih pravil, ne tudi iz empiričnih spoznanj o delovanju človeškega telesa in psihe v trenutku ogroženosti.
A če resno vzamemo izhodišče biološke pogojenosti vedenja v trenutku napada, potem pravna doktrina ne more ostati enaka. Ne more zahtevati, da bi se posameznik v silobranski situaciji obnašal po standardih, ki jih njegovo telo ni sposobno realizirati, ker v trenutku napada delujejo drugačni procesi kot v mirnem odločanju. Pravo pri presoji silobrana operira s formalnimi načeli, kot so lex certa, lex stricta in lex scripta, ki zagotavljajo jasnost, zapisljivost in ozko razlago norm, a s tem ostaja znotraj lastnega pojmovnega okvira. Ta notranja logika prava sicer varuje pred arbitrarnostjo države, ne varuje pa pred arbitrarnostjo prava samega in o samem silobranu – o fizični dinamiki spopada, nevroloških odzivih branilca in kaosu trenutka – pove zelo malo ali nič. V resničnem spopadu se odločitev in dejanje zgodita v stotinkah sekunde, pogosto še pred zavestno mislijo, kar zahteva razumevanje bioloških, psiholoških in taktičnih dejavnikov, ki jih pravna doktrina danes le redko upošteva.
- Metodološki razkol
Obstoječa dvojnost nas vodi do vrzeli med pravnim jezikom in empirično realnostjo silobrana. Pravo ohranja svojo formalno strukturo, ki temelji na pisanih normah in sodni praksi, medtem ko realnost spopada obstaja na ravni podzavestnih impulzov, fizioloških refleksov in pogosto neartikuliranih zaznav. Gre za dve ločeni epistemologiji: pravna gradi pomen iz normativnih predpostavk in hermenevtike, biološko-psihološka pa iz opazovanja odzivov, merjenja fizioloških parametrov in razumevanja človeške narave. Dokler bo pravna presoja ostajala ujeta v lastno jezikovno polje, bo spregledovala ključne determinante človeškega vedenja v kriznih situacijah. Če želimo, da pravo silobrana odraža realne možnosti in omejitve človekovega odziva, mora sprejeti interdisciplinarno paradigmo, ki poveže nevroznanost, psihologijo in borilno stroko z obstoječim normativnim okvirom.
Avtor: Rado Krušič, mojster borilnih veščin, raziskovalec in publicist, predsednik Strokovnega sveta za področje silobrana, IVK Varensvet
E-mail: info@varensvet.si
Uvodna fotografija: Pixabay
