Položaji za streljanje
Slika 1: Stoječi, pol-stoječi in klečeči položaj za streljanje
Najprej je potrebno razumeti, da telesni stražar ni športni strelec in položaji, ki se uporabljajo za omenjeni šport ne pridejo v poštev pri varovanju oseb. Telesni stražar uporabi pištolo v trenutku, ko nastopi ogroženost za varovano osebo ali samega sebe, kar pomeni, da nas nekdo z nečim napade in v danem trenutku nimamo časa za določen stav in položaj noge, umiritev dihanja, paziti na srčni utrip, natančno merjenje….
Osnovni bojni položaj je (kot pri borilnih veščinah), prilagojen telesnim stražarjem.Takšen položaj je naraven za situacijo v kateri smo se znašli. Vzravnan stoječ položaj lahko prilagodimo v pol-stoječi ali klečeči položaj, v kolikor situacija to zahteva. Tako smo manjša tarča, vsekakor pa je takšen položaj bolj primeren za zamenjavo okvirja nabojev.
Posebna pozornost se posveča varnosti pri rokovanju z orožjem na samem strelišču, praznitvi orožja, kot tudi primo-predaji orožja inštruktorju ali kolegu.
MERJENJE
Slika 2: Telesni stražar strelja instinktivno, meri z obema odprtima očesoma
Telesni stražar nima veliko časa za merjenje. Pri merjenju ne uporablja samo eno odprto oko vpeto na merilnik, ker tako ne vidi kaj se dogaja v polju zaprtega očesa. Zato tarčo izbira hitro z uporabo obeh očes. Za biti dober strelec s takšnim načinom merjenja, je potrebno veliko vaditi.
STRELJANJE
Telesni stražarji streljajo na način, da uporabljajo tehniko dveh strelov v hitrem zaporedju – »double tap«. Takšno streljanje pri nasprotniku ustvari šok, nam pa daje večjo možnost za zadetek z obzirom na to, da se strelja instinktivno, saj je malo časa na razpolago za merjenje.
TAKTIKA ROKOVANJA Z OROŽJEM
Slika 3: levo, tehnika zbijanja VIP-a v stran (iz rizičnega položaja), desno pa tehnika rušenja VIP-a pred streljanjem (VIP postane tako nižja tarča napada)
Taktika je tako rekoč prilagojena delu telesnega stražarja kot plod dolgoletnih izkušenj telesnih stražarjev in analitike napadov na VIP osebe.
Razumeti moramo, da telesni stražar v bistvu ni klasični varnostnik, niti policist, vojak ali vojaški /policijski specialec. Preprosto mora uporabiti druge tehnike za rokovanje z orožjem, nošenje orožja, načine usposabljanja in streljanja….
Za primer naj navedemo tehniko premikanja varovane osebe iz nevarnega območja (zbijanje v stran, rušenje ali obračanje VIP-a) pred uporabo orožja, kot taktiko, ki jo osebe iz prejšnjega odstavka nimajo pri svojih postopkih dela (razen UVZ in vojaška ESD ali enota PEST, ki se ukvarjajo z zaščito oseb).
Slika 4: Tehnika z dvema telesnima stražarja: eden vodi varovano osebo iz rizične cone, drugi pa prevzame obrambo pred napadom
Vaditi je potrebno tudi streljanje v premiku. Za ta namen se simulira napade na varovano osebo, odstranitev varovane osebe in streljanje v napadalca. Namen takšne simulacije je ustvariti stresno situacijo, kot bi šlo zares v realnih okoliščinah.
NAČINI NOŠENJA PIŠTOLE
Zaradi specifičnega dela telesnih stražarjev, načina oblačenja (odvisno od protokola in letnih časov) obstajajo pravila, kako se v določeni situaciji nosi orožje. Za različne namene obstajajo različni toki za pištolo in dodatni okvirji nabojev.
Nekaj načinov nošenja pištole:
- tok za skrivno nošenje pištole
- tok za nošenje pištole pod roko
- tok v torbi za nošenje pištole (npr. okrog pasu)
Slika 5: Različne možnosti nošenja pištole in dodatnih okvirjev z naboji
ZAKLJUČEK
Pomembno je razumeti, da je treba skrbeti za varnost pri rokovanju z orožjem, da je orožje brezhibno, kot tudi biti dobro usposobljen glede uporabe le-tega.
Pod »dobro usposobljen« mislimo na rutino rokovanja z orožjem in ne samo na številko izstreljenih nabojev. Ni težko stati na mestu, dobro nameriti in izstreliti tisoč nabojev v tarčo ob idealnih pogojih na strelišču. Na razpolago imamo popolni mir, da dobro zadenemo v tarčo. Takšni pogoji nam ne pomagajo veliko za odreagiranje v realnih okoliščinah, ko smo pod veliko mero stresa, saj v danem trenutku nekdo strelja na našo varovano osebo in na nas.
Zatorej telesni stražarji pri IBA organizaciji se urijo izključno za realne situacije in specifične naloge, s poudarkom na učinkovitosti reagiranja v takšnih situacijah.
Ni dovolj, da zaključimo tečaj in pomislimo, da sedaj vse vemo in zmoremo. Tehnike, ki smo se jih naučili na tečaju je potrebno nadalje redno vaditi na strelišču.
Vir: gradivo iz IBA HQ
