Strokovni posvet z delavnico: Ukrepanje in obravnava nasilnih dogodkov v vzgojno-izobraževalnih zavodih (VIZ)

0

IVK Inštitut za varnostno kulturo je 31.3.2015 izvedel Strokovni posvet z delavnico Ukrepanje in obravnava nasilnih dogodkov v vzgojno-izobraževalnih zavodih (VIZ). Dogodka so se udeležili strokovni delavci iz osnovnih šol, centrov za socialno delo in predstavniki nevladnih organizacij.

Na dogodku so bila obravnavana naslednja področja:

  • Kako preživeti v komunikaciji z nasilnimi starši? Radovan RADETIČ, CSD Moste Ljubljana.
  • Pravni vidiki obravnave nasilnih dogodkov ter odgovornost VIZ in zaposlenih. Desiree BAŠKOVIČ, odvetniška pisarna Baškovič&Kariž.
  • Videonadzor in njegov vpliv na varnost in zasebnost. Mag. Marko POTOKAR, IVK Inštitut za varnostno kulturo.
  • Vrstniško nasilje v vzgoji in izobraževanju – preventiva in obravnava. dr. Erika RUSTJA, MIZŠ.
  • Delavnica: Načini, ukrepanja in posredovanja v primerih konfliktnih situacij in fizičnega nasilja. Mag. Marko POTOKAR in Andrej KOVAČIČ, IVK Inštitut za varnostno kulturo.

V uvodnem predavanju je bilo na modelu strukturne analize socialnega vedenja predstavljeno, kako posamezniki čutimo, mislimo in delujemo, glede na naše značilnosti in izkušnje iz otroštva in mladosti. Predstavljeni model je lahko v pomoč učiteljem in drugim šolskim delavcem v odnosu in komunikaciji s starši, saj lahko s pomočjo njega lažje prepoznajo posamezne oblike vedenja staršev, ki pripeljejo do neustrezne komunikacije in slabih odnosov. Vsebina predavanja je pokazala, da bi usposabljanje šolnikov za pravilen pristop in spodbujanje staršev k razvoju zdrave osebnosti otroka, z njegovim vključevanjem v načrtovane interesne dejavnosti, pripomoglo pri preprečevanju nasilnega vedenja v šolah in izven njih.

Vsebina drugega predavanja se je nanašala na pravne vidike obravnave nasilnih dogodkov. Nasilne dogodke in odgovornost za škodo, ki jo lahko ti povzročijo tako na premoženju kot tudi na telesu in duševnosti oseb, urejajo različni predpisi. Po obligacijskem zakonu za škodo, ki jo povzročijo mladoletne osebe od 7 do 18 let, odgovarjajo starši, razen če ti dokažejo, da za nastalo škodo niso krivi. Krivda se presoja glede na to, kako so starši otroka vzgajali, torej glede na njihovo prizadevanje in ne glede na rezultat (ne glede na to, kakšen je otrok dejansko). VIZ odgovarja za škodo, ki jo povzroči mladoletnik medtem, ko je pod njegovim nadzorom, razen če VIZ dokaže, da je nadzorstvo opravljal z dolžno skrbnostjo, ali da bi škoda nastala tudi pri skrbnem nadzorstvu (144. člen OZ). Po Kazenskem zakoniku otroci do 14 let ne morejo biti storilci kaznivih dejanj, torej kazensko ne odgovarjajo (21. člen KZ). Otroci od 14 do 18 let odgovarjajo po pravilih za mladoletne storilce. Pri reševanju medvrstniških sporov se lahko zgodi, da učitelj pri posegu, s katerim skuša mladoletnikom preprečiti nasilje, tudi sam stori nasilno dejanje (na primer povzroči telesne poškodbe). Če ima tako dejanje znake kaznivega dejanja, učitelj kazensko odgovarja. Kazenska odgovornost pa je izključena v primeru silobrana, saj dejanje, ki je storjeno v silobranu, ni protipravno. Silobran je obramba, ki je nujno potrebna, da storilec odvrne od sebe ali koga drugega istočasen protipraven napad (22. člen KZ).

V nadaljevanju predavanj je bil predstavljen vpliv videonadzora na varnost in zasebnost. Poleg tehničnih omejitev se v praksi zastavljajo tudi številna vprašanja o smiselnosti in učinkovitosti uporabe video nadzornih sistemov. Število kamer za učinkovit nadzor je dostikrat premajhno, njihova postavitev napačna in kvaliteta slike zaradi nepravilne izbire objektivov slaba. Namestitev in uporaba video nadzornih sistemov na urbanih področjih je javnost razdelila na dva tabora: pristaši prvega so prepričani, da video nadzor posega v zasebnost in tako omogoča kontrolo oblasti nad posamezniki, za druge pa je ta dobrodošel, saj naj bi povečeval stopnjo varnosti in zmanjševal družbeno nesprejemljivo vedenje. Osnovna uporaba video nadzora je odkrivanje kaznivih dejanj in prekrškov, takoj ko se zgodijo. Policija na podlagi posnetkov video nadzornega sistema zbira dokaze, ki lahko usmerijo kriminalistično preiskavo k hitremu odkritju kršitelja.

Poleg naštetega ima izvajanje video nadzora tudi preventivno funkcijo preprečevanja kriminalitete in deviantnih vedenj. Po drugi strani pa obstaja bojazen zlorabe video nadzora za nadzor posameznikov in skupin.

Predavanja so se strnila s pregledom normativne urejenosti področja nasilja v šolstvu in družini ter odgovornosti vzgojno-izobraževalnih zavodov, ki ga je podala predstavnica Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport.

Sledil je ključni del posveta, izvedba delavnice, kjer so udeleženci v skupinah reševali konkretne primere, ki se lahko oz. so se v šolah že dogajali. Predstavniki posameznih skupin so na koncu ostalim udeležencem predstavili, kako bi ravnali v primeru, če bi do takih dogodkov prišlo. Pokazalo se je, da je tovrstna oblika sodelovanja zaželena in koristna, saj so udeleženci med seboj tvorno sodelovali in izmenjevali mnenja in poglede na scenarije in dogodke, ki lahko že jutri postanejo sestavni del njihovega dela.

 

Deli z ostalimi.

Komentarji so onemogočeni.