Na IVK konferencah na temo varnosti in nenasilja v šolah in drugih vzgojno izobraževalnih zavodih, ki jih organizira IVK Inštitut za varnostno kulturo (9. IVK, 15. 4. 2026) sodelujete kot predavatelj. Kdo je odgovoren za posledice, do katerih bi prišlo ob požaru v šoli oziroma VIZ in posledično do poškodovanih otrok ter zaposlenih, pri čemer so bila vrata na evakuacijski poti zaklenjena?
V primeru, da pride do požara v šoli in so na evakuacijski poti vrata zaklenjena, zaradi česar pride do poškodb otrok ali zaposlenih, gre za hudo kršitev varnostnih predpisov. Posledično temu lahko pride do civilne in kazenske odgovornosti šole, ravnatelja in morebitnih drugih odgovornih posameznikov. Šola kot pravna oseba in ravnatelj kot njen predstavnik imata namreč obveznost zagotoviti varno okolje tako za učence, kot tudi za vse zaposlene. To vključuje tako preprečevanje nesreč, kot tudi zagotavljanje ustreznih postopkov za reševanje v primeru nesreče, kot je požar. Šole morajo delovati v skladu s predpisi o požarni varnosti, ki vključuje: redno vzdrževanje in preverjanje protipožarnih sistemov, vključno z alarmnimi sistemi, avtomatskimi požarnimi sistemi in napravami za evakuacijo. Ustrezno morajo biti označene dostopne in tudi vse evakuacijske poti, ki morajo biti proste vseh ovir. Prav tako morajo šole zagotoviti, da so tudi vsi zaposleni in učenci seznanjeni s postopki evakuacije in požarne varnosti. Da v primeru nesreče, kot je požar, vedo, kaj morajo storiti in predvsem, da vedo, kje so evakuacijske poti. Kar se tiče kazenske odgovornosti bi bila v konkretnem primeru podana, če bi se dokazalo, da so bila evakuacijska vrata zaklenjena namenoma ali zaradi velike malomarnosti oz. zaradi opustitve dolžnega ravnanja. Če bi torej moral nekdo ukrepati, pa tega ni storil in so bile posledično zato ogrožene osebe. Odgovorni posamezniki bi v tem primeru kazensko odgovarjali zaradi povzročitve splošne nevarnosti ali opustitve dolžnega nadzorstva (Kazenski zakonik KZ-1). Če pa bi prišlo celo do smrti koga zaradi nezmožnosti evakuacije, potem bi prišla v poštev tudi kazenska odgovornost zaradi povzročitve smrti iz malomarnosti. Odškodninska civilna odgovornost šole bi bila podana, če torej šola kot pravna oseba, ki je odgovorna za varnost otrok in zaposlenih ne bi ustrezno organizirala evakuacijske poti, če bi zanemarila varnostne predpise in če ne bi izvedla požarnih vaj in ne bi opravljala rednih pregledov evakuacijskih poti. V tem primeru bi lahko poškodovani ali svojci poškodovanih vložili odškodninske tožbe proti šoli oz. ustanovitelju, občini ali državi, če bi šlo za javno šolo. Odgovornost drugih fizičnih oseb bi bila podana, če bi se ugotovilo, da je bila kršitev – v konkretnem primeru zaklenjena vrata na evakuacijski poti, posledica konkretnega ravnanja določene osebe npr. hišnika, ravnatelja, učitelja. V tem primeru bi lahko šola regresno uveljavila del odgovornosti tudi proti tej osebi. In ne nazadnje lahko bi šlo tudi za odgovornost šole in odgovornih oseb za prekršek. Po Zakonu o varstvu pred požarom in Zakonu o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1) so namreč predpisani varnostni standardi glede: prostih in odklenjenih evakuacijskih poti, označevanja poti in izhodov, izvajanja vaj evakuacije. Če bi se dokazala kršitev teh določil, bi lahko Inšpektorat RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami uvedel tudi prekrškovni postopek zoper šolo in ravnatelja.
Učenca v šoli dlje časa vrstniki trpinčijo in nihče ne ukrepa, kljub opozorilom učenca in staršev. Učenec po dolgem času trpinčenja v samoobrambi huje poškoduje napadalca/vrstnika. Kakšna je odgovornost šole v tovrstnih primerih?
V primeru, ko učenec postane žrtev tako imenovanega dolgoletnega trpinčenja (“bullyinga”) s strani vrstnikov in šola ne ukrepa, in to navkljub opozorilom učenca in staršev, ter posledično učenec v samoobrambi hudo poškoduje svojega napadalca, je odgovornost šole in ravnatelja lahko ponovno civilna (odškodninska) in tudi kazenska. Šola ima zakonsko dolžnost zagotoviti varno okolje za vse svoje učence, kar vključuje tudi preprečevanje nasilja, trpinčenja in drugih oblik zlorabe. To pomeni, da mora šola aktivno ukrepati, če je učencu ogrožena varnost, bodisi s strani vrstnikov, bodisi na drug način. Zakonodaja v Sloveniji namreč zahteva, da šola sprejme ukrepe za preprečevanje in obvladovanje nasilja med učenci, kar vključuje:
- seznanitev vseh učencev in zaposlenih z zakonodajo in šolskimi pravili o nenasilnem vedenju,
- uvajanje ukrepov za preprečevanje nasilja (kot so programi za osveščanje, izobraževanje učencev o posledicah nasilja in nasilnega vedenja),
- in predvsem takojšnje ukrepanje, če so zaznana kakršnakoli nasilna dejanja ali trpinčenje.
Če šola torej ne ukrepa, in to ne glede na opozorila staršev in učenca o trpinčenju, je torej lahko odgovorna, ker ni ustrezno zaščitila učenca pred nadaljnjim nasiljem ter tudi samo posledico – v samoobrambi hujša poškodba napadalca. Šola namreč mora reagirati, ko prepozna znake trpinčenja, kar vključuje spremljanje razmer med učenci, intervencije, pogovore s starši in morebitno obravnavo primerov s strokovnjaki (npr. svetovalnim delavcem ali psihologom). Pomanjkanje ustreznega odziva torej lahko pomeni, da šola ni izpolnila svoje odgovornosti do učencev. Če je torej učenec, ki je postal žrtev trpinčenja, doživel dolgotrajno psihično in fizično trpinčenje, bi bila šola in ravnatelj odgovorna za neuspeh v zagotavljanju ustreznega ukrepanja. Šole so namreč dolžne imeti vpeljane preventivne programe proti trpinčenju, ki učencem zagotavljajo varnost, vzgojo za nenasilno vedenje in pomoč pri reševanju konfliktov. V primerih trpinčenja mora biti takojšnje ukrepanje jasno, dosledno in v sodelovanju z vsemi udeleženimi stranmi, da bi se preprečili dolgoročni negativni učinki na žrtev. Šola in ravnatelj torej nosita odgovornost za to, da niso ukrepali proti trpinčenju, ko so dobili opozorila staršev in učenca. To pomanjkanje ukrepanja lahko pomeni, da sta šola in ravnatelj odgovorna za posledice tega, vključno tudi za škodo, povzročeno v napadu učenca, ki je trpel zaradi dolgotrajnega trpinčenja. Odgovornost vključuje tako civilno kot morebitno kazensko odgovornost, če se ugotovi, da šola ni ravnala v skladu z navedenim.
V šoli pride do strelskega napada, ki ga izvede učenec šole, pri čemer umre en učenec in učitelj. Kakšna je odgovornost staršev in šole v tovrstnih primerih?
Izhajajoč iz dejstva, da se vsakega napada žal ne more predvideti oz. ga že predhodno zaznati, pa v primeru, da se tak napad zgodi in ga izvede učenec šole, bi bila odgovornost šole lahko povezana z neupoštevanjem varnostnih ukrepov v primeru, da so bili znaki oz. informacije, da bi ta učenec lahko potencialno predstavljal nevarnost, na primer njegova pretekla nasilna vedenja, grožnje ali znaki duševnih težav. V tem primeru bi se postavilo vprašanje, ali so šola ali njen ravnatelj ustrezno ukrepali v preteklosti, da bi preprečili takšen napad ter kakšna je vloga pri tem staršev storilca.
Kar se tiče civilne in kazenske odgovornosti staršev. Starši imajo po Obligacijskem zakoniku (OZ) odgovornost za škodo, ki jo povzroči njihov otrok, če niso ravnali s potrebno skrbnostjo, niso nadzorovali otroka na ustrezen način, so mu omogočili dostop do nevarnega sredstva – orožja. Če starši dokažejo, da so ravnali skrbno in niso mogli preprečiti dejanja, se lahko izognejo odgovornosti. Starši niso kazensko odgovorni za kazniva dejanja svojih otrok, razen v primeru, če so vedeli, da otrok poseduje orožje in niso ukrepali, če so sami omogočili dostop do orožja (npr. orožje hranili nezavarovano), če so spodbujali, dopuščali ali celo sodelovali pri dejanju. V takih primerih lahko starši odgovarjajo za opustitev dolžnega ravnanja ali pomoč pri kaznivem dejanju. Kar se tiče civilne in kazenske odgovornosti šole. Kazenska odgovornost šole kot institucije po slovenskem pravu ni neposredna, lahko pa ravnatelj, učitelji ali svetovalna služba kazensko odgovarjajo, če so iz hude malomarnosti ignorirali jasna opozorila, grožnje oz. poročila o nevarnem vedenju. Kar se tiče civilne (odškodninske) odgovornosti. Šola ima dolžnost zagotavljanja varnosti učencev in zaposlenih. Lahko bi odgovarjala, če so bila varnostna opozorila ignorirana, če ni bilo ukrepov ob predhodnih znakih nevarnosti. Če se ugotovi, da je šola opustila dolžno ravnanje, je lahko odškodninsko odgovorna žrtvam oziroma njihovim svojcem.
V šoli pride do napada z nožem oz. hladnim orožjem, ki ga izvede nekdanji polnoletni učenec šole, pri čemer je bilo več oseb hudo poškodovanih. Kakšna je odgovornost šole v tovrstnih primerih?
Podobno kot v predhodnem primeru. Če pride do napada z nožem ali drugim hladnim orožjem v šoli, ki ga izvede nekdanji (polnoletni) učenec, in pri tem več oseb utrpi hude poškodbe, se vprašanje odgovornosti šole presoja predvsem glede na izvedene ukrepe šole za zagotavljanje varnosti, glede na možnost predvidevanja in preprečitve napada ter tudi glede ravnanja odgovornih oseb v šoli pred in med dogodkom. Če je šola imela informacije, da je nekdanji, sedaj že polnoletni učenec, nevaren za učence šole ali ima že zgodovino nasilnega vedenja, bo šola vsekakor odgovorna, če vsled navedenim informacijam ni sprejela ustreznih ukrepov za zaščito učencev. Vprašanje, ki bi se glede morebitne odgovornosti šole, torej v konkretnem primeru postavilo je, ali je šola ravnala ustrezno in z dolžno skrbnostjo glede varnosti in ali je bil napad polnoletnega bivšega učenca predvidljiv in ali ga bi bilo mogoče preprečiti? V kolikor je odgovor ne, je lahko poleg civilne odgovornosti podana tudi kazenska odgovornost šole in njenih zaposlenih.
Kot že navedeno šola kot pravna oseba sicer ni kazensko odgovorna, a posamezni zaposleni (ravnatelj, hišnik, varnostnik) lahko kazensko odgovarjajo, če so ignorirali konkretne grožnje nekdanjega učenca, če so opustili varnostne ukrepe (npr. odprta vrata za nenajavljene obiskovalce, pomanjkanje nadzora), če niso obvestili pristojnih organov, pa čeprav so imeli podatke o nevarnosti.
Primer kaznivih dejanj. Nevarna dejanja proti splošni varnosti ljudi in premoženja (KZ-1, 314. člen):
- opustitev dolžnega ravnanja (če so vedeli za grožnjo),
- malomarno delo v službi.
Če pa je bil napad popolnoma nepredvidljiv (»act of a madman«) in šola ni imela nobenih informacij o tveganju, potem kazenska odgovornost verjetno ne bo podana. Kar se tiče odškodninske odgovornosti šole. Če je napad bil vsaj deloma predvidljiv, je lahko šola odškodninsko odgovorna, če je prejela opozorila o morebitni nevarnosti, kot npr. grožnje, izpade bivšega učenca, če ni imela ustreznega varnostnega režima (npr. kontrola vstopa v šolo), če je dopuščala dostop bivšim učencem brez preverjanja. V tem primeru lahko žrtve (ali svojci) od šole zahtevajo odškodnino zaradi poškodb ali duševnih bolečin. V primeru, da napad ni bil predvidljiv, ni bil napovedan, ni bilo nobenih groženj ali drugih znakov, varnostni protokoli pa so bili ustrezni in je storilec v šolo vstopil kljub temu, potem odškodninska odgovornost šole v konkretnem primeru ne bo podana.
Učenec v šolo prinese hladno orožje nož, kar v razredu razkazuje vrstnikom in nato hrani v šolski torbi. Eden izmed učencev to prijavi učitelju. Kaj svetujete, kako naj v šoli ravnajo v takšnih primerih?
V konkretnem primeru gre dejansko lahko za zelo resno oz. nevarno situacijo, ki zaradi varnosti vseh učencev in zaposlenih ter morebitnih pravnih posledic kot taka zahteva takojšen, premišljen in odgovoren odziv šole. Ko učitelj izve za nevarnost (v tem primeru, da učenec razkazuje nož), naj ukrepa nemudoma in zagotovi varnost drugih učencev, kar vključuje, da mora o tem takoj obvestiti vodstvo šole, ravnatelja ali varnostnika ter poskrbeti, da ta učenec ne bo nadaljeval z nevarnim dejanjem, in sicer na način, da ga, če je le mogoče, varno umakne iz razreda. Vodstvo šole mora o dogodku takoj obvestiti tudi starše učenca, ki je prinesel orožje. Prav tako je v takšnem primeru dobrodošel pogovor (po dogodku) s celotnim razredom. Ta mora biti pomirjujoč, brez širjenja panike, a z jasno razlago, da je bilo ravnanje učenca nevarno in nesprejemljivo. Pri tem pa vsekakor ne gre pozabiti tudi na učenca, ki je v konkretnem primeru ravnal zelo odgovorno ter o tem obvestil učitelja ter ga za to dejanje tudi pohvaliti pred celotnim razredom. Šola mora delati na preventivi, organizirati delavnice o varnosti, odgovornem vedenju, reševanju konfliktov brez nasilja in v to vključiti tudi zunanje službe in strokovnjake. Za konec je potrebno jasno opozoriti, da če tudi učenec ni imel namena uporabiti noža, ga je prinesel, da se pokaže, to ne zmanjša resnosti dejanja. Nož namreč ni šolski pripomoček in Zakon o orožju ter šolska pravila takšno ravnanje strogo prepovedujejo.
Intervju je bil objavljen v reviji Nacionalna varnost 2025
